a) Ali ste kdaj bili v situaciji, ko vam je bilo nerodno govoriti v svojem jeziku oziroma ste to opazili pri drugih ljudeh?
Ne. S tovrstno situacijo se nisem še nikoli neposredno srečala. Sem pa to težavo že opazila pri drugih ljudeh, ki se sramujejo svojega jezika na drugih območjih. Kamor koli grem
b) Ali ste kdaj občutili sram, da govorite določen jezik oziroma prihajate iz določene jezikovne skupine? Kako ste se počutili?
Prav sram nisem še nikoli občutila. Spopadla sem se le z nelagodnostjo, ko sem morala po dolgem času uporabiti nek jezik (npr. nemščino, ki je nisem uporabljala 2 leti). Ta nelagodnost je popustila po nekaj minutah rabe tovrstnega jezika.
c) Ali ste kdaj doživeli, da so nekoga v vaši prisotnosti izzivali/sramotili/se norčevali zaradi njegove/njene jezikovne in kulturne pripadnosti? Kaj ste storili?
Doživela sem v osnovni šoli, ko se se Romi norčevali iz deklice, ki je na novo prišla v naš razred iz Bosne in Hercegovine. Temu problemu smo kot celoten razred namenili kar nekaj časa, da smo ga kar se da omilili.
d) V prejšnjem poglavju (Posledice izumrtja jezikov in ideja enega svetovnega jezika) ponovno preberite misli, ki so jih delili sodelujoči v BBC-jevem projektu o jezikih. Kako pa se vi počutite, ko govorite jezik in/ali narečje svoje skupnosti? Kratko izrazite svoja občutja.
Na svoje narečje sem zelo ponosna. Nikoli se pred drugimi ne pretvarjam, da bi uporabljala drugo narečje. Tudi ko sem k temu primorana (učne ure, govorni nastopi) mi to povzroča kar nekaj težav. Tako kot sprejemam svoje narečje, sprejemam tudi ostala in mi v veliko veselje poslušati ljudi, ki govorijo v drugih narečjih.