Z Ajdo in Zalo, ki se nam je pridružila ob tem projektu, smo malo pogledali in komentirali.
Orangea ne bi bilo težko opremiti za nemščino.
Problem, ki smo ga videli, je, kaj je cilj? Model za ocenjevanje? Malo je vprašljivo, ali se kvaliteta res odraža v besedišču. Na ta način bi bil spis, ki bi zgolj naštel vse besede, ki pridejo učencu na misel, ocenjen kot dober. Sistemi za ocenjevanje spisov sicer obstajajo, vendar je to predmet doktoratov. Pravzaprav sem bil pri enem v komisiji ... in še vedno ne kupim tega, kar je bilo tam narejeno. Ne, ker bi bil doktorat slab, temveč, ker je problem ocenjevanja besedil tako težak.
Dalo bi se sicer gledati strukturno pravilnost -- v smislu gramatike in celo sloga -- ampak to je res težko. Predvsem pa je vprašljivo, kaj bi imeli učenci od tega.
Pač pa nam je prišlo na misel, da bi bilo z vidika besedišča možno primerjati (nemško) poezijo in prozo. Poleg tega bi lahko pogledali porazdelitev besednih vrst. Morda poezija uporablja več pridevnikov? To bi bilo potrebno seveda preveriti, preden gremo s tem v razred.
Možno pa bi bilo tudi primerjati spise učencev z, recimo, nemško prozo z vidika distribucije besednih vrst. Morda učenci uporabljajo manj ... no, bogvečesa.
Vsekakor bi bilo to potrebno preskusiti in Orange, po Ajdinih besedah, ima orodja, s katerimi se to da. Ideja je zanimiva, treba pa bi bilo videti, kako izvedljiva je.
Predlagam, da zberete nekaj besedil, pa bomo videli.