Pozdravljeni člani ŠPT.
V spletni učilnici se že lepo polni odložišče z oddanimi pripravami. S tem namenom bi vas rada vse spomnila, da je ključna naloga v projektu vrednotenje prečnih veščin z digitalnimi orodji. Torej, da dosežemo ta cilj, je zelo pomembno evalvirati dokaze, ki pri učni enoti nastajajo in iz njih zaznati napredek (če se ga res da doseči) pri posameznem učencu na področju veščine.
Pri pregledu vaši oddanih priprav ugotavljam, da je ta del (sklop V.) kar trd oreh bolj ali manj za vse ŠPT. Odločila sem se, da vam bom s spodnjim primerom poskusila še enkrat pokazati, na kaj bodite res pozorni pri načrtovanju in vključevanju dejavnosti za razvijanje in spremljanje veščin v okviru STEM-učne enote.
Z zeleno barvo je opis konkretnega primera.
1. korak: izberemo STEM-kompetenci, ki ju bomo sistematično spremljali in vrednotili;
npr. REŠEVANJE PROBLEMOV
2. korak: oblikujemo NAMENE UČENJA za izbrano veščino (v tem primeru reševanje problemov). Zapišemo seveda tiste namene učenja, ki jih bomo v tej enoti res sistematično razvijali in vrednotili z različnimi dejavnostmi.
npr. Učimo se:
- strategijo oz. korake, po katerih se lotimo reševanja problemov,
- poglobljeno in z vidika različnih predmetov spoznati zastavljeni problem ter ga razumeti,
- poiskati čim več smiselnih/možnih rešitev za izbrani problem,
- predlagati kriterije za izbor najbolj ustrezne rešitve problema,
- kako (na kakšne načine) lahko preverimo oz. raziščemo izbrane rešitev,
- na podlagi rezultatov/dokazov poiskati najustreznejšo rešitev,
- utemeljiti, zakaj smo se za to rešitev odločili,
- predstaviti najustreznejšo rešitev in jo zagovarjati ...
3. korak: Sooblikujemo z učenci KRITERIJE USPEŠNOSTI za izbrano veščino (v tem primeru reševanje problemov).
Npr. Uspešen bom, ko bom (lahko izberete zgolj nekatere):
· pri reševanju problemov sledil korakom reševanja problemov,
· problem čim bolj spoznal, ga čim bolj preučil, o njem bom poiskal čim več podatkov,
· predlagal več možnih rešitev problema,
· oblikoval ustrezne kriterije oz. pogoje za izbor najbolj ustrezne rešitve problema,
· izbral ustrezen način, s katerim bom preveril/preizkusil/raziskal predlagane rešitve
· na podlagi dokazov izbral najbolj ustrezno rešitev, znal utemeljiti svojo izbiro, jo zagovarjati
· o problemu in rešitvah razpravljal v skupini in širše,
· ustrezno predstavil svoj način dela in razmišljanja oz. reševanja problema ...
4. V skladu z nameni učenja in kriteriji uspešnosti si za namene učenja in kriterije uspešnosti oblikujemo RAVNI DOSEGANJA VEŠČINE, da bomo učence, na podlagi njihovih dokazov, umestiti na ustrezno raven doseganja veščine.
Npr:
namen učenja: predlagati kriterije za izbor najbolj ustrezne rešitve problema
KU: oblikoval ustrezne kriterije oz. pogoje za izbor najbolj ustrezne rešitve
Premislimo in zapišemo opisnike treh ravni doseganja izbranega namena učenja in kriterija uspešnosti, da bomo lažje dokaze umestili v ustrezno raven. Opisnike skopiramo v tabelo za razvrščanje dokazov (V. sklop sprotne priprave).
1. raven: učenec predlaga vsaj en kriterij, na podlagi katerega bi lahko izbrali/izdelali najbolj ustrezno rešitev.
2. raven: učenec predlaga več kriterijev za izbrano rešitev oz. za njeno izdelavo, večina je ustrezno povezanih s problemom in rešitvijo.
3. raven: učenec za predlagane rešitve zna izbrati več pomembnih kriterijev, ki omogočajo izbor najboljše rešitve.
5. korak: Če hočemo spremljati, kako posamezen učenec dosega ta namen učenja, moramo NAČRTOVATI tako DEJAVNOST, ki mu res omogoča da prikaže to znanje oz. tako, ki je usklajena z nameni učenja in kriteriji uspešnosti.
Torej v tem primeru moramo načrtovati dejavnost, v okviru katere učenec samostojno predlaga kriterije, na podlagi katerih bodo lažje izbrali ali izdelali (v primeru inženirskega pristopa) rešitev/-ve problema. Na podlagi dokazov, ki pri dejavnosti nastanejo, se glede na opisnike ravni, ki smo si jih oblikovali v 4. koraku, odločimo, v katero raven bomo učenčev dokaz umestili.
Primer dejavnosti: Pogovarjali smo se o uporabi deževnice na šoli. Kot rešitev ste predlagali, da bi na šolskem vrtu postavili zbiralnik vode. Na katere kriterije pri postavitvi zbiralnika vode moramo biti pozorni. Kakšen zbiralnik vode bi morali izdelati? Svoje predloge kriterijev za oblikovanje zbiralnika vode na šolskem vrtu zapišite v Padlet.
Dokaze učencev (v tem primeru predloge kriterijev za oblikovanje zbiralnika vode), ki jih je vsak zapisal v Padlet, razvrstimo na tri ravni, glede na opisnike posamezne ravni, ki smo si jih oblikovali v 4. koraku. Posledično en primer za vsako raven dodamo v pripravo, v tabelo v V. sklopu.
ZAKLJUČEK
Načrtovanje dejavnosti za razvijanje veščin pred izvedbo je ključnega pomena. Če hočemo spremljati napredek učenca na posamezni veščini, je potrebno v skladu z nameni učenja, načrtovati ustrezne dejavnosti, ki te namene res razvijajo.
Torej, ko načrtujemo dejavnost, nam mora biti res jasno, kaj je njen namen, kakšen dokaz bomo dobili in na kateri ravni je veščina izkazana. Posledično lahko res zaznamo in dokažemo napredek posameznega učenca na področju izbrane veščine.
Upam, da sem vam s tem primerom (ki seveda ni idealen in se ga da vedno izboljšati) pomagala k (upam) nekoliko boljšemu razumevanju načrtovanja dejavnosti za razvijanje, spremljanje in vrednotenje veščine.
Zato vas prosim, da v skladu z opisanim primerom oz. razlago poskusite dopolniti vaš V. sklop sprotne priprave in vanj vključite zgolj dokaze, ki so nastali v okviru dejavnosti za razvijanje, spremljanje in vrednotenje veščin. Ostalih ni potrebno.
V primeru dodatne razlage in pomoči, sem vam tako jaz kot ostali skrbniki na voljo. Dobri dokazi na področju razvijanja veščin in opisniki za posamezno raven nam bodo v veliko pomoč pri objavi gradiv v bodoče in pri kvalitetni evalvaciji dela v projektu.
Vse dobro in res hvala vsem in vsakemu posebej za ves trud, ki ga vlagate v ta projekt. Lp, Bernarda