Učenje veščine KM - razlikovanje med dejstvom in mnenjem

Učenje veščine KM - razlikovanje med dejstvom in mnenjem

od Sanja Leben Jazbec -
Število odgovorov: 2

Odločila sem se, da grem v razlikovanje dejstva od mnenja z Nearpodom. Tule je preview. Odpira se mi več dilem. 

1. Glede procesa učenja veščine se sprašujem, kdaj vključiti merila uspešnosti (MU). Morda dam nalogo v smislu: V spletnem okolju Nearpod se boš učil razlikovati dejstvo od mnenja.  (vpeljem CILJ) Skupaj s sošolci boš oblikoval merila uspešnosti, prispevaj jih v nabor na skupnem dokumentu. Kako konkretno izpeljati naprej? Postavljanje MU je eden najzahtevnejših delov vsakega procesa učenja.

2. Vsebinske zagate na veščino: 

  • Ali so spodnje povedi že argumenti in ne več samo mnenje? Ali sta dejstvo in mnenje vedno oblikovana kot kratka poved? Ali je argument lahko zelo kratek, v enostavčni povedi?
Vso plastiko moramo zaradi njenega izjemno škodljivega vpliva na morski živelj prepovedati.  ali  Ker odvržena plastika izjemno škodljivo vpliva na morski živelj, moramo vsakršno uporabo plastike prepovedati.  (??? Sklep je, da vso plastiko prepovemo. Premisa je, da plastika izjemno škodljivo vpliva na morski živelj.)

  • Mnenje ali dejstvo?

V naslednjih 30 letih bo v oceanih več plastike kot rib.     

Je res mnenje? Na spletu se ta podatek ponavlja, zlasti skozi kakšne publicistične vire, da so neki znanstveniki oz. okoljevarstveniki (nisem našla kdo konkretno) izjavili, da bo tako. Kaj pa če je dejstvo, ker lahko izračunamo, statistično dokažemo, da se bo res zgodilo? Ali je dejstvo lahko nekaj, kar se bo šele zgodilo?

  • Oblikujem besedilo, v katerem bo označeval dejstvo, mnenje (gl. Preview, slide 8). Želim narediti zahtevnejše, da mora malo premisliti. Zapletlo se mi je, ker ko delam daljše povedi, pridem na raven argumenta.

Ocean je pomemben ekosistem. Nek oceanolog je izjavil, da je kar bilijonu (!) ljudi na Zemlji ocean vir vsakodnevne hrane. Sam sem trdno prepričan, da je potrebno ta pomemben vir hrane ohraniti za zanamce. Poleg tega oceani proizvedejo večino za nas potrebnega kisika. Zdi se mi, da če uničujemo oceane, uničujemo tudi kisik, ki ga potrebujemo za dihanje.


Vnaprej se zahvaljujem za vse vaše misli, ideje ... Prav gotovo je tale forum (klepetalnica nasploh) odlična učna priložnost za nas učitelje. Tudi učitelji si dajmo prostor in čas, da se učimo veščin.

V odgovor na Sanja Leben Jazbec

Zadeva: Učenje veščine KM - razlikovanje med dejstvom in mnenjem

od Tanja Rupnik - Vec -
Sanja zdravo,
najprej odgovor na vprašanje, kdaj vključiti merila uspešnosti. Kar precej možnosti je. Ena pot (vendar ne edina!) je tale:
1) napoveste cilj (npr. "učili se boste pomembne veščine kritičnega misleca") (veščine še NE imenujete) --> povabite učence v reševanje kratkega vprašalnika (npr. "odgovorite na 5 vprašanj, da vidimo, kako vam gre, brez da bi se o tem posebej učili") --> ta faza je nekakšno začetno merjenje; 
2) učenci rešijo (torej, kot rečeno, brez da jim prej razložite, kaj je dejstvo in kaj mnenje), ob tem delajo napake (Super! Pomembno: tudi njim povejte, da so napake OK!!! kasneje se boste skupaj veselili napredka, naslednje preverjanje bo z manj napak ;) Pa še: o napakah se boste kasneje pogovorili in v tem pogovoru oblikovali odgovor na vprašanje Kaj je dejstvo in kaj mnenje?: tehnično to počnete tako, da v pogovoru (po tem ko so individualno rešili vprašalnik in ima vsak pred sabo svoj rezultat) na tablo (e ali leseno, odvisno, a smo v živo ali na daljavo) skupaj, v dialogu, razvrščate trditve v dve kategoriji (DEJSTVO-MNENJE) in tako sooblikujete koncept.
3) Najpomembnejše: učenci (v teh pogajanjih kam gre kakšna trditev) sami predlagajo opredelitev pojmov "dejstvo"-"mnenje", pri čemer jih dopolnite --> v tej točki pa jih že lahko povabite z vprašanjem, ki izzove opredelitev meril uspešnosti: Kako boš vedel, da si pri razlikovanju dejstev od mnenj uspešen? Kaj bo dokaz? (npr.: pojasnim oba pojma, ponazorim ju s primeri, uspešno razlikujem trditve, ki se nanašajo na dejstvo od trditev, ki se nanašajo na mnenje /rešim večino primerov/)

Tole je ena možna pot. Vabim vse bralce, da delite bodisi izkušnje ali pa ideje, kako bi še lahko ravnali? Iščimo torej še druge poti.
(na druga vaša vprašanja odgovorim kasneje :)
V odgovor na Sanja Leben Jazbec

Zadeva: Učenje veščine KM - razlikovanje med dejstvom in mnenjem

od Tanja Rupnik - Vec -
Sanja zdravo,

še razmišljanja na vaše vsebinske zagate:
2.1 --> argument ali mnenje? Tako kot pogosto v družboslovju: različni avtorji o tem različno. Večina meni ljubih avtorjev (Halpern, Bowel in Kemp itd.) bi vam pritrdili: strukturno gledano lahko gre za argument (ne glede na kakovost!!). Argument je namreč skupina trditev, med katerimi vlada naslednji odnos: trditev, ki je sklep, je podprta s trditvami, ki se nanašajo na razloge za sprejetje sklepa. (plastiko je treba prepovedati (sklep), ker škodljivo vpliva na okolje (premisa)). Drugi avtorji pa bi trdili, da je za argumentacijo pomembno še, da obstaja ozadni motiv nekoga v nekaj prepričati (ti avtorji bi soglašali s tem, da če tega motiva ni, ne gre za argument, pač pa za mnenje). (potem je še tretja skupina, ki že argument opredeli drugače, a sama ne uporabljam tega koncepta).
Za učence v OŠ je dovolj, da razumejo argument takole: Argumentiraš takrat, kadar trdiš da je nekaj res in pri tem navedeš razloge, zakaj meniš tako.
Indikatorji argumenta so besedice kot  "ker, torej, sledi .... " 
Pomembno je še razlikovati argument od razlage: razlagamo pojave/dogodke ..., ki so se že zgodili ali se kontinuirano dogajajo, argumentiramo pa takrat, kadar obstaja dilema, vprašanje, spor oz. o trditvi, ki je vsaj deloma sporna in se v njeno resničnost vsaj nekdo podvomi.
2.2. --> gre za mnenje (dejstva so preverljiva, napovedi, ocene po različnih modelih niso - dejstvo v tem primeru je, da strokovnjaki po nekem modelu z veliko gotovostjo trdijo ... visoke verjetnosti ne gre zamenjati z dejstvom)
2.3. --> ta skupina trditev lahko funkcionira kot argument, znotraj nje pa učenec  išče trditve, ki se nanašajo na dejstvo, mnenje, statistiko, logične izpeljave --> to je že vidik vrednotenja, ne zgolj analize. V vašem primeru npr: Nek oceanolog je izjavil (dejstvo je, da je izjavil), da je kar bilijonu (!) ljudi na Zemlji ocean vir vsakodnevne hrane (mnenje oceanologa: ključno vprašanje: kako kredibilno/relevantno je mnenje/presoja/ocena oceanologa o tem, kakšen procent populacije se hrani "z oceanom"?).
Analize z diagramiranjem argumentov so lahko zelo zabavne, pri čemer je pomembno poudariti, da so pravilne lahko različne diagramske rešitve argumenta (torej odgovor na vprašanje, kaj funkcionira v nekem tekstu kot premisa in kaj kot sklep ali - v hierrarhični zgradbi kot delen sklep, še bolj pa presoja posameznih trditev z vidika resničnosti in relevantnosti)
LP