Spoštovani.
Lepo ste včeraj povedali, da Učno pripravo moramo napisati. Ali je lahko ročno napisana ali na računalnik?
O term ni zapisa v zakonodaji; zato je lahko v kateri koli obliki*. Lahko pa se na šolski konferenci ali na strokovnem aktivu odločite drugače. ZRSŠ priporoča za sprotno pripravo t.i. tematsko pripravo, ki zajema več ur, lahko tudi tednov.
Sam pa bolj kot napisano priporočam digitalno pripravo, ker omogoča lažje iskanje po besedilu (vklopite NAJDI) in lažje spreminjanje, če ugotovimo, da pouk ne poteka skladno z našimi pričakovanji in načrtom.
--------
* Lahko bi bila tudi posneta na film ali diktafon. Ker zakon piše, da je treba pripravo dokumentirati. Ampak s tolikšno načelnostjo si tudi sam ne bi želel nakopati sitnosti na šoli. Škoda besed, da bi dokazal svoj prav.
Upam, da sem na seminarju prav razumela. Primer nižje poklicno izobraževanje (NPI) program mizarji:
družboslovje - za geografijo, zgodovino in sociologijo po 44 ur = 132 ur - ure, ko so dijaki na delovni praksi, mizarji na SC LJ imajo sociologijo in geografijo v 1. letniku 76 ur skupaj.
Tematski sklopi iz kataloga znanja za geografijo ( spoznavanje pokrajine, uporaba zemljevidov in informacijske tehnologije, Slovenija in njen položaj v EU, svetovni problemi in človekov odnos do okolja in posledice poseganja vanj) ter tematske sklope za sociologijo (socializacija, kultura in kolektivne identifikacije, neenakosti in slojevitosti, delo in ekonomsko življenje, sporazumevanje in odločanje v družbi).
1. Ali moram vse tematske sklope obravnavati ?
2. Ali moram v LUNu načrtovati 44 ur za geografijo in 44 ur za sociologijo ? (ali npr. 30 ur sociologija in 58 ur geografija ?
Gospa Dragicane odgovarjam na vaše vprašanje. Mislim, da sta Pika in Igor za ta odgovor najbolj kompetentna. Drugače pa iz izkušenj. Za sociološke vsebine mi ponavadi ostane zelo malo časa.
Ker sem tudi članica odbora Ekošole Srednje šole Zagorje vsako leto pripravljamo t.i. dneve za spremembe. V okviru tega dne "obravnavamo" razne sociološke vsebine. Mogoče nekaj letošnjih gostov oz. vsebin, ki so bile namenjene dijakom naše šole na dan za spremembe, 2.aprila:
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZAGORJE- odnos človeka do živali
UROŠ MACERL- ogled kmetije in pogovor o Ekokrogu in človekovem odnosu do okolja
TD RUARDI- drugačne oblike preživljanja prostega časa. Spoznavanje nordijske hoje
Inštitut za kozmetiko- Pametno s soncem
Amnesty international - Diskriminacija in revščina
ZAVOD 5 - vloga terapevtskih psov
Mladinski center Trbovlje-Kako vidijo slepi?
MCT - Heroji furajo v pižamah
MC ZOS ZAGORJE- Zakaj voliti EU
Inšitut za politični menedžment- EU
gospa in gospod KLANČNIK - Bilo je nekoč
RK- prostovoljstvo, krvodajalstvo, uporaba defibrilatorja
Socialna akademija-Več glav več ve
Unicef- Prisluhni, spoznaj, spremeni
ogled filma Strah in pogovor
Pozdravljeni,
vprašal bi ali na vaših šolah izvajate projektne dneve z geografsko vsebino za drugi in tretji letnik z družbeno geografsko vsebino (Evropa, svet).
Inka
Naši projektni dnevi so vsako leto drugačni.
Letošnji oz. Okt. 2018 je imel naslov Kakšno mesto si želimo. Vsebine so bile razdeljene po težavnosti in programih(npr štetje prometa in ogljicni odtis višji letnik, esej o mestu vsi,...). Ko je kolegica predlagala temo Pomarančni sok, sem jaz pripravila za 3.letnik delavnico trgovina z ljudmi in pravična trgovina. 3.letnik zato, ker imajo drž. vzgojo. Ne mislim, da je vse to naj.... pri nas to deluje. Je pa potrebno veliko truda in časa.
Zdenka, najlepša hvala za nabor predlogov. Pestroin uporabno. Večino tem in dejavnosti prenosljivih.
Dragica pa zahteva (upam, da bo Pika pomagala) izčrpnejši odgovor.
V nižjem poklicnem izobraževanju je (za druge, ne za Dragico) predmet, ki se imenuje družboslovje in naravoslovje in ima na voljo 248 ur. Strokovna odločitev šole, strokovnih aktivov ali PUZ-ov je, kako bodo "predmetno" razdelili ure. Najbolj praktična (ker so zadaj tudi delovne ure zaposlenih - s stebri pa še toliko bolj)) in demokratična delitev je: pol za naravoslovje in pol za družboslovje; znotraj družboslovja pa 1/3 zgodovinarju, 1/3 geografu, 1/3 sociologu). Najbolj pedagoško ustrezna pa bi bila delitev ciljev in ur po potrebah dijaka. Ampak, pri tem sta lahko, ker govorimo o lesarjih, dva ključa:
a) lesarstvo je že tako ali tako sama fizika in biologija pri strokovnih predmetih, zato naj ima dijak več družboslovja - da se bo v življenju znašel.
b) lesar mora opravljati svoj poklic, zato mu manjka stroke in naj bo predmet DRN čim močnejša opora strokovnim predmetom.
Obe razmišljanji sta legitimni in strokovno utemeljeni. V pedagoških nebesih izziv razrešijo tako tako, da preverijo ob vstopu predznanje; in večkrat še obe leti vmes. Potem pa pouk individualizirajo - prilagodijo slehernemu dijaku.
Ampak mi smo iz pekla komaj splezali do VIC (vzgojno-izobraževalnih ciljev). Zato smo v spletni učilnici objavili primer kratkega, minimalističnega pristopa k pouku. Da bi se pri pouku sklicevali na cilje. Za cilj na 3. strani UN DRN - našteti
in na zemljevidu pokazati pokrajinske enote Slovenije, bi /sem sam vzel pokrajinski zemljevid Slovenije, kjer so enote pobarvane in napisane z velikimi črkami. In pri vseh dijakih (19 sem jih imel) preveril, če jih znajo z zemljevida prebrati. Kdor je iz prosevanja zemljevida ugotovili, da je v Alpah Triglav, Sava in Planica, v panonski pa Drava in Mura ter Ptuj, Murska Sobota in kmetijstvo, je imel pa usvojen tudi že naslednji cilj iz UN.
Po tej logiki grem k odgovoru: 132 ur lahko mehanično razrežete: 20 SOC, 20 GEO, 92 ZGO ali obratno; lahko bi v smislu znanosti vpletli še etnologijo, geologijo. Lahko bi oblikovali vsepredmetni predmet - naredili segedinar. Eni ga raje jemo in bolje prebavljamo, kot pa ločeno meso in zelje. Lahko se lotite pouka po projektnih sklopih in iz vsakega predmeta ali poglavja potegnete sorodne cilje različnih poglavij oz. predmetov. Res pa bi pri kateri od skrajnosti naleteli na težave takrat, ko mora učitelja nadomeščati drug učitelj ali pri prehodu iz prvega v drugi letnik.
Pa še dodatek: če je bil odgovor doslej usmerjen v potrebe dijaka in (prek učnega načrta) zahteve države, je treba še na učitelja pomisliti.
Učitelj bi si moral vzeti strokovno pravico in avtonomijo, da bi razsek predpisanih ur poskušal uveljaviti sebi v prid:
- ko gre na letni ravni, zaradi polne zaposlenosti in zaradi strokovne odgovornosti do ciljev, ki jih v učnem načrtu predpisuje "njegova" znanost;
- ko gre za raven pouka, se ga naredi tako, da se primerja učiteljev vložek in končno znanje dijaka. Če bi morali porabiti 3 ure pouka zato, da bi dijaki (pre)poznali 5 pokrajinskih značilnosti namesto 3, je to verjetno potratna raba
- ko gre za raven pouka, se ga naredi tako, da učitelj porabi svoje strokovne učne in značajske adute*, tiste, ki so njegov močnejši del: retorične (so zgodbarji), motivacijske (najdejo za vsako uro zanimivo temo, ki "drži" dijake), organizacijske (eni so mojstri skupinskega dela ali dinamičnega zlaganja raznovrstnih delcev učne ure v celoto), pedantnostne, selektivne (izluščiti bistvo - sam imam, se vidi z dolžino odgovora, težave), prilagoditvene (šoli, dijakom, drugim učiteljem, staršem), vsebinske (če imaš vodo in podnebje rad in obvladaš, poučuješ več (ur) tega), improvizacijske, zadolžitvene (eni uspejo z ukazi doseči, da se dijaki vse naučijo sami), starostne (starejšim se spodobi, da smo tečni - mladim, da ste face), materialne (že v Malem princu piše, da bolj spoštovani učitelji, ki se v šolo pripeljejo z BMW-jem ali imajo vikend na Rakitni), oblačilne (obleka lahko sporoča resnost, kostim urejenost in red, kežual dostopnost in ležernost ... nekdanja sodelavka je v streču in kot Pamela Baywatch prek meja ustnic botoksično potegnila karmin in stopila v - takrat - skrajšane programe. Na moj očitek o zlorabi sentualnosti je odgovorila: "Dosežem, da me celo uro gledajo in z ustnic preberejo ustnic preberejo, kaj jim pripovedujem. Si si ti, seksist, kaj drugega predstavljal?" ), starševske (veste, moj otrok...), očetovsko/materinske, trenersko/diktatorske, socialno-podkupovalne, samopomilovalne itd.
----------------------------------------------------
*Opozorilo: prvi del navedenih adutov razumem kot legitimen, drugega kot nelegitimnega; zapisanega, da bi ga razumeli tudi kot samospraševanje (recimo: Ali sem res na šoli zato, da bom igral/a nadomestek za očeta ali mamo?). Družbeno dejstvo pa je, da so tudi ti atributi pomembni in da v nekaterih razredih, na nekaterih šolah, v nekaterih okoliščinah ... celo prinašajo učne rezultate.