V spletni anketi o srečanju sta bila dva odziva. Oba sta opozarjala, da sta učni načrt in maturitetni katalog obširna, zato je težko vedno dijake sprotno povratno informirati.
Smo pa hvaležni kolegu/ici, ki si je vzel/a malo več časa in zapisal/a:
1. Geografije Slovenije ni moč kvalitetno predelati, usvojiti, preveriti in oceniti v 3. letniku. Nujno potrebujemo redne ure geografije Slovenije tudi v 4. letniku, tako, kot ima to urejena zgodovina. Na Hrvaškem imajo na gimnaziji pouk geografije v vseh štirih letnikih po 70 ur na leto.
2. Slovenskim geografom, naj bo pri zavzemanju za ustrezen status predmeta na gimnaziji, za vzor delo dr. Vilme Brodnik; začnite se že, končno, zgledovati po gospe Brodnik. Po 25 letih delovne dobe me mora nenehno skrbeti, ali bom v novem šolskem letu imel dovolj ur pouka ter obdržal zaposlitev in plačo, da bom lahko preživel. Geografija bi zaradi svoje vzgojno-izobraževalne vrednosti morala biti učni predmet v vseh štirih letih na gimnaziji. In prosim, nehajte nam ponavljati, da naj se nekako \"znajdemo\" ter predelamo snov. Jaz se tako skušam \"znajti\" že 25 let; pošteno bi bilo, da enkrat pridejo na vrsto \"za znajti se\" še učitelji ostalih predmetov.
3. Dokončno sem prepričan, da Vas položaj stroke in učiteljev geografije na srednjih šolah ne gane niti malo in da lahko pričakujem le nadaljevanje takšnih razmer v prihodnje.
Težko bo odgovoriti, a spodobi se. Že zaradi tega, ker smo vas vabili na študijsko srečanje.
1. Zavidamo Hrvatom v gimnazijskem programu. Res pa je, da če bi na Slovenskem prišteli še ure tistih, ki so izbrali geografijo na maturi, in ure geografije na srednjih strokovnih šolah, bi bili pa kar vštric Hrvatom.
2. Razmerje med urami geografije in zgodovine se v gimnazijskem predmetniku ni spremenilo. V strokovnih šolah je zgodovina pridobila 1 uro tedensko pred 10 leti. Vendar to ni bila zasluga ZRSŠ niti tam zaposlenih. Predmetnik in učni načrti so politično-strokovni dokumenti, ki jih (za gimnazije) sprejema Strokovni svet za splošno izobraževanje. Za odgovor na zgledovanje po kolegici Brodnik bi potrebovali elemente oz, vidike ali dejavnosti zgledovanja*. Glede znajdenja pa:
a) Razprava o preobsežnosti učnega načrta je vedno odprta.
b) V okvir: državno določeno število ur predmeta - učni načrt - dijaki - pouk, učitelj vedno vstopi sam. Sam se mora spopasti s težavami, izzivi, uspehi in neuspehi. Sam se mora soočiti z učenci, starši, sodelavci, vodstvom šole; tudi s trgom, ki kroji usodo tudi javnim uslužbencem, ne zgolj realnemu sektorju. Osebno se lahko s tem strinjamo ali pa ne (starejši se še spomnimo, da smo se med študijem učili tudi o kvartarnem sektorju ("priviligiranem" sektorju, v katerem so bili učitelji, zdravniki..)), ampak tako je.
3. Žal se v pihodnje ne bo kaj bistvenega spremenilo. Tudi (z)moremo ne. Izboljšamo samo lahko (to je naš domet) zgolj učni načrt in lastno poučenjevanje ter pričakovanja uskladimo z realnostjo. Lahko pa se spremeni na slabše:
a) prva dva razreda obvezni predmetnik, tretji in četrti po izbiri 5-7 predmetov;
b) združevanje predmetov v predmetne sklope
c) uvajanje novih predmetov (podjetnost, programiranje, logika, gibanje za hujšanje, tehnike formativnega spremljanja, ...), ki bodo ure črpali iz "manj pomembnih predmetov"
In v zvezi z naštetimi strahovi lahko obljubimo edino to, da bomo šolske kolege takoj obvestili, ko bodo kakšne novice.
.................................................................................
* če se težko odzovete v učilnici, lahko na ZRSŠ pošljete anonimno pošto.