Vsi slovenski mediji so zapisali:
V Istanbulu bodo slovenski košarkarji prvič zaigrali v finalu evropskega prvenstva.
Kaj pa zapis?
V Carigradu bodo slovenski košarkarji prvič zaigrali v finalu evropskega prvenstva.
Vsi slovenski mediji so zapisali:
V Istanbulu bodo slovenski košarkarji prvič zaigrali v finalu evropskega prvenstva.
Kaj pa zapis?
V Carigradu bodo slovenski košarkarji prvič zaigrali v finalu evropskega prvenstva.
Hvala, Uroš, za povezavo.
Seveda Carigrad.
Zame je ta publikacija poimenovalni katekizem.
Sem kar razočaran, če česa ne najdem. Sem pričakoval posodobitve, a se menda ne bodo več trudili, ker se prevzema t. i. "mednarodna pisava in poimenovanje". Torej po angleško. Izgovori: Ldžjubldžena.
Pokoplje, Pomurje, Podravje, Posočje, Posotelje so uporabljana imena. Za nas, oddaljence, povsem razumljiva.
S kolegom sva se udarila pri Posavju (in vsak ima tehten argument, glede na splošno rabo):
a) ali gre za porečje reke Save (omejeno z razvodnico) - npr.Celje je v Posavju;
b) ali gre za pokrajino, katere meje so približno definirane z vsakodnevno rabo?
Če gre za porečje, kako bomo poimenovali porečje Pake, Drete, Kokre, Krke, Mirne, Reke, Koritnice, Rače, ...?
Bi rekla, da je Posavje območje ob vodotoku Save. Posočje ob vodotoku reke Soče.
Če je nek kraj oddaljen od vodotoka in do njega ne sega vpliv tega vodotoka, je potem to drugo povodje.
Celje je v Celjski kotlini. Zakaj bi ga dajali v Posavje?
Porečja, če niso v stalni rabi ni potrebno poimenovati.
lp, Maja
Pozdravljen Igor,
geografsko je Posavje opredeljeno kot pokrajina, ki ji lahko rečemo tudi Spodnje Posavje. Leži med Štajersko na levem bregu in Dolenjsko na desnem bregu Save, se pravi na območju reke Save.
Če rečem Posavje, nikakor ne pomislim na pokrajino med Kranjsko goro in Jesenicami ali pa na Savsko ravnino.
Ko slišim Posavje takoj pomislim na Spodnji tok reke Save...
Porečje Mure je večje (po obsegu), kot če rečemo Pomurje.
Sem za B varianto.
Če se malo poigramo z besedami, ali pa z našimi potečji, potem dobimo ob že uveljavljenih Podtavje, Posavje, Posočje, Pomurje ( sicer v enem drugem kontekstu) naslednje:
- Posavinje
- Podravinje
- Pomežje
- Posorje
- Pokrčje
- Porečje;)
- Potemeničje
In meni najljubše iz vidika najbolj nenavadno Popačje.
Igor II.
Kaj pa Posavje?
Kje se nahaja?
Podretje, Poščavničje, Popesničje, Popšatje, Poiščje, Popivčje, Pobačje, Pobolščje, Potržiškobistričje, Pokrupičje, Pokoritničje, Po Kokr Je
Igorja, ki,obvlada Posorje, sprašujem, če se reče Selško Posorje ali Poselškosorje?
Ja, fajn, taka diskusija. Nenavadno, da smo nekaterih poimenovanj vajeni, drugih ne - je pa vsa pravica, da uporabimo tudi manj znana poimenovanja. Me zanima, ali je tudi Slovenija podonavska država.
Kolega Tone, si mogoče ti iz Posavja?
Nihče se ne oglasi, da pove kaj je zanj Posavje?
Posavje je od Radeč do Brežic, ker se tam konča Zasavje (od Litije do Radeč). To pa sta dve družbeni regiji v Posavskem hribovju.
LP Bojan
Mirsad,
Kje točno se nahaja Posavje ali Spodnjeposavska statistična regija, ali kako pač že imenujemo ta del Slovenije... enostavno ne vem, zlasti so meje nejasne. V to umetno družbenogeografsko regijo se uvrščajo občine Radeče, Sevnica, Krško, Brežice, Kostanjevica in celo Bistrica ob Sotli.
Glede na ime (naravnogeografsko gledano porečje) bi Posavje imenovali območje ob reki Savi, tako kot je že bilo rečeno, od Rateč, do Jesenic na Dolenjskem. Ker pa imamo tukaj še vsaj dve razdelitvi, je zmeda (ali pa tudi ne) ševečja...
- delitev na zgodovinske dežele (meja med Kranjsko in Štajersko po reki Savi;
- naravnogeografska delitev (Krška kotlina,. Krško, Sremiško in Bizeljsko gričevje (hribovje), Posavsko hribovje, doline vmesnih rek in rečic, Gorjanci.... Vse to sestavlja Posavje
- še geološka regionalizacija?
V upanju, da sem vsaj malenkost osvetlil izzive povezane s poimenovanji, vas lepo pozdravljam!
dr. Matjaž Geršič
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Odgovorite lahko prek e-pošte.
Ko geografsko poimenujemo pokrajine imamo v mislih homogene pokrajine ali pa funkcionalne pokrajine. Osnova za poimenovanje je pokrajina, samo ime pa je drugotnega pomena.
Delitev na zgodovinske pokrajine Štajerska in Kranjska (Dolenjska) je bila politična in ne geografska (Deli in vladaj). Zato so ljudje ob reki Savi sprejeli delitev na Zasavje in Spodnje Posavje, ki je veliko bolj funkcionalno in manj zgodovinsko politično - neživljenjsko. Zato je toliko manj razumljivo, zakaj nam novinarji in mnogi drugi kar naprej vsiljujejo staro in preživeto zgodovinsko politično delitev, geografi pa to samo nemo opazujemo. Morda pa imamo tudi zaradi tega v družbi manjši ugled kot bi si želeli.
Gorenjska leži v Posavju in v Podonavju. Ko pa govorimo o funkcionalnih manjših pokrajinah, pa Gorenjska deluje kot samostojna manjša pokrajina.
Porečja so skoraj idealne geografske pokrajine, s funkcionalno osjo v dnu doline ali kotline in z vplivnim območjem na pobočjih doline in v stranskih dolinah vse do razvodja. Ni pa nujno, da pokrajino poimenujemo po reki. Tipičen primer je porečje Bistrice v Srednjem Obsotelju. To pokrajino najpogosteje imenujemo Kozjansko.
Zakaj bi bila v geografski pokrajini homogena le posamezna "geografska prvina"? Na Dravskem polju imamo bolj ali manj homogeno: ravno površje, kamninsko podlago, talno vodo, rodovitnost prsti, kmetijsko rabo, podnebje, od človeka preoblikovano rastlinstvo in živalstvo, tip naselitve, prometno ureditev, način življenja, okoljske probleme ...
Ali dolina Nila ni idealna geografska pokrajina? Kaj pa Porenje, Ljubljanjska, Celovška kotlina ... Vse te funkcionalne geografske pokrajine so se oblikovale ob rekah, ki predstavljajo razvojno os pokrajine, okrog katere se oblikovali vsi drugi družbenogeografski pokrajinski elementi. Zakaj imamo v Srednjem Podonavju (v Panonski nižini) kar 4 največja mesta posameznih držav ob reki Donavi, vsa druga pomembna mesta pa so ob pritokih. Zakaj so največja morska pristanišča prav ob izlivih gospodarsko pomembnih porečij?
Kaj tukaj ne drži? Morda vas moti le delitev na makro, mezo in mikro regije, kot smo jih nekoč imenovali. Vsako večjo enoto lahko razdrobimo na manjše. Smo prebivalci Sveta, Evrope, Slovenije ali pa na primer občine Ankaran.
Malo smo zašli.
Na začetku smo se spraševali ali enačimo porečje Save s Posavjem.
Spodnje Posavje je del Posavja, v katerega pa uvrščamo tudi Obsotelje, Savinjsko dolino, Postojnsko kotlino, Bohinj, Novomeško pokrajino; če naštejem le nekatere. Vsaka od prej naštetih pokrajin deluje kot nekoliko bolj samosvoja enota znotraj Posavja.
Porečje definiramo kot pokrajino ob glavni reki in njenih pritokih, omejeno pa je z razvodnico, ki ga deli od drugih porečij. Spodnje Posavje je del porečja Save ali Posavja in je hkrati tudi del Podonavja in Črnomorskega povodja. Tu ne vidim nobenega dejstva, ki bi lahko bilo sporno.
Če sprašujemo prebivalce kaj so (kaj se počutijo), bomo dobili odgovore ki odražajo njihova čustva, tradicijo, vzgojo, intelektualno širino ... To niso geografski kriteriji, ki bi opredelili pokrajino na osnovi naravnih in družbenih značilnosti (prebivalstva, gospodarstva, prometa, vplivnih območij centralnih krajev ...). V tem smislu bi tudi nekoliko podvomil v anketiranje trenutnega mnenja prebivalcev kot znanstveno metodo za opredelitev geografskih pokrajin. Zanimalo bi me, na osnovi katerih geografskih kriterijev so se ljudje opredelili za to ali ono ime. Verjetno bi na ta način prišli do sklepa, da se ljudje pri svojih odgovorih niso opredeljevali geografsko, ampak bolj kulturno, zgodovinsko, politično, lokalpatriotsko ... Če hočemo biti geografi, se moramo držati geografskih kriterijev za opredelitev pokrajine in jih tudi zagovarjati.
Odgovorite lahko prek e-pošte.
Geografi raziskujemo pokrajine in ugotavljamo njihove zakonitosti, na moremo pa jih ustvarjati. Bilo pa bi dobro, če bi svoje ugotovitve pogosteje zagovarjali v javnosti in se na ta način zoperstavili površnostim, ki jih med ljudstvom širijo mediji in politiki. Morda pa bi se morali v tem smislu sami geografi poenotiti in predlagati ustreznejše ime, ki ustreza pokrajinski delitvi slovenskih pokrajin.
Na misel mi je prišla še ena primerjava in dilema pred katero stojimo geografi.
Če z imenom Posavje imenujemo le del porečja je to tako kot bi trgovec z avtomobili pod imenom avtomobili prodajal le njihova podvozja.
Geografi se moramo v takem primeru odločiti: ali bomo podprli in zagovarjali strokovno neustrezno poimenovanje, ki ga širijo mediji in politika, ali pa se bomo zavzeli za strokovno pravilno poimenovanje in ga poskušali uveljaviti v družbi.
Mimogrede: Bistrica ob Sotli sodi v upravno enoto Šmarje pri Jelšah.
Se strinjam z Igorjem. Na tej razpravi so se začeli mešati pojmi imena porečij in imena pokrajin. Če imenujemo porečje Amazonke Poamazonje, porečje Nila Ponilje, poročje Drave Podravje, porečje Donave Podonavje, potem je tudi porečje reke Save Posavje. Ime porečja reke nima nobene zveze s tem, kaj čutijo Gorenjci. Posavje je porečje reke Save od njenega izvira do izliva v Beogradu (na Hrvaškem in v Srbiji pač uporabljajo pojem Posavina). Če to ne velja, pa ukinimo za vsa porečja pojme Po.... in uporabljajmo dosledno porečje Save, porečje Drave, porečje Donave itd. Tako ali tako je žalostno, da sto let po razpadu AO geografi nismo dosegli, da se pojmi Štajerska , Dolenjska itd. z geografskega vidika ukinejo, saj v letu 2017 ne živimo več v zgodovinskih pokrajinah AO.Sam dajem prednost fizični geografiji in če grem smučat na Pohorje, grem v predalpsko hribovje, če pa grem smučat na Krvavec, pa grem v Kamniško-Savinjske Alpe.
Če rečemo porečje Save, vemo, da sega od izvira do izliva z vsemi pritoki.
To je razumljivo vsem nam.
Če pa rečemo Posavje pa ne pomislimo na tako veliko pokrajino, tudi če bi se omejili na Slovenijo, ne bi pomislili na celotno porečje Save.
Če bi vzeli primer porečja Mure, bi bila zadeva še bolj enostavna za razlago :)
Pomurje, porečje Mure.
Ja, ta Po... je težaven.