|
|
Vsako novo šolsko leto, se v začetku septembra sprašujem, kakšna bo ta nova generacija, ki se je vpisala na našo šolo. Bo prinesla s seboj znanje o osnovnih geografskih pojmih? Bodo znali uporabljati atlas in ali bodo sploh motivirani za učenje? Naš avgustovski seminar me je vzpodbudil, da sem v štirih razredih pripravila test o poznavanju osnovnošolskih pojmov. Rezultate smo skupaj analizirali. Potem sem jim pojasnila naš namen učenja in seveda cilje, ki jih bomo ob tem dosegli. Ob sprotnem, formativnem preverjanju, bodo dobili povratno informacijo o svojem znanju in se bolje pripravili na končno preverjanje ob konferenci. V vsakem razredu je posameznik oz. celo trije, ki so prišli z zelo pomanjkljivim znanjem. Zanje sem posebej pripravila načrt, kako bodo to znanje pridobili z lastno aktivnostjo. Dijaki so si naredili mesečni plan, po katerem so po korakih obdelali posamezne pojme s pomočjo učbenika, atlasa in ob uporabi računalnika. Vsi so to naredili in izboljšali svoje geografsko znanje. Formativno spremljanje dijaka je del mojega dela že v preteklosti, le da temu »uradno« nisem tako rekla. Skupaj z dijaki se strinjam, da samo motiviran dijak je tudi uspešen dijak. Danes, ko smo v računalniški dobi in nam je željena informacija na dosegu klika, je toliko pomembnejše, da dijake naučim samostojnega mišljenja in uporabo znanja. Formativno spremljanje pa bo dijaku pomagalo, da bo dobil povratno informacijo: kje je dober in kje se mora še dopolniti. Čeprav je spraševanje za učitelja včasih zoprno pa skupaj z napovedanim spraševanjem postane manj stresno in za vse bolj uspešno.
|