Peš po Ljubljanskem barju
Section outline
-
LJUBLJANSKO BARJENa ekskurziji bomo spoznali naravne in kulturne znamenitosti Ljubljanskega barja, ki je v bližini naše OŠ Škofljica. Da bomo Barje doživeli z vsemi čutili, se bomo peš sprehodili od šole čez Barje do Iga. Pot je dolga dobrih 7 km in vmes se bomo večkrat ustavili. Na Igu si bomo ogledali koliščarsko zbirko in spoznali samo naselje. Vračali se bomo z avtobusom. V šoli se bomo zbrali ob 7.30, vzeli šolsko malico. Čez Barje bomo hodili s postanki 3 ure. Vmes bomo malicali in se pri studencu odžejali. Ogledi na Igu trajajo uro in pol. V šolo se vrnemo do 13. ure.Avtorica ekskurzije: Valentina Tolar
-
Najprej se orientiramo s karto in kompasom. Če je sončno, ponovimo orientacijo s Soncem. Pokažejo, kje je Barje, kje je naselje Ig. Opomnim jih na varno hojo (nekaj časa hodimo po pločniku ob cesti in nato po lokalni cesti). Po makadamski poti čez Barje skoraj ni prometa, le pešci, kolesarji in občasno traktorji). Spomnim jih na zaščito pred Soncem in komarji. Na pametnih telefonih lahko vklopijo aplikacijo za štetje korakov, spremljanje poti.
-
Med potjo si ogledujemo rastlinstvo, vodovje (kanale), relief. Če bomo pozorni, bomo videli živali. Zlasti nekatere ptice so ogrožene, kot npr. veliki škurh in kosec. Močvirska sklednica je edina slovenska avtohtona sladkovodna želva. Vlažne travnike naseljuje veliko število pisanih metuljev, kar devetinosemdeset vrst. Dvakrat toliko, kolikor jih najdemo na celotnem Britanskem otočju. Med rastlinami je poznana močvirska logarica, imenovana tudi močvirski tulipan. Vonjamo rastline: močvirski oslad ima značilen vonj, uporablja se za čaj. Zaradi visoke talne vode in posebnih kemijskih razmer je na barju začela nastajati šota. To je plast odmrlih delov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo, pač pa se kopičijo, tako da se je plast šote počasi debelila. Ob izviru na križišču poti je čas in prostor za malico. Ogledamo si tablo, ki govori o koliščih, ki so jih odkrili v bližini. Na travniku se bomo razdelili v dve skupini: prva bo na moj znak poskočila, druga bo stala pri miru. Nato zamenjamo. Dobro občutimo tresenje tal. Ob lepem vremenu je lep razgled: Julijci, Karavanke in najbližje Kamniško Savinjske Alpe, Polhograjsko hribovje, Krim.
-
O življenju in delu koliščarjev.
-
Na list papirja ali v zvezek narišejo panoramsko risbo. Učenci so obrnjeni na različne strani.
-
Voden ogled koliščarske zbirke. Koliščarji - mostiščarji so živeli tu že v 5. tisočletju pred našim štetjem. 1875 so se začela arheološka izkopavanja pod vodstvom tedanjega muzejskega kustosa in ravnatelja Deželnega muzeja v Ljubljani Karla Deschmanna.
-
3 minutni prikaz življenja koliščarjev z govorom priznanega arheologa dr. Veluščka.
-
10 minutni film o koliščarjih. Objavil Jožef Pernarčič.
-
Ogled znamenitosti naselja Ig: kraški izvir Ižice, replika kipca, nekdanja šola je rojstna hiša pisatelja Frana Govekarja, v vogal cerkve vzidan rimski nagrobnik. Na koncu z učenci pogledamo, koliko kilometrov smo danes prehodili. Rešijo nalogo. Z avtobusom se odpravimo nazaj do šole Škofljica.
-
25 minutni film iz zbirke Slovenski vodni krog. (Vimeo)
-
Fran Govekar, slovenski pisatelj, dramatik, kritik in kulturni delavec, se je rodil na Igu.