Med potjo si ogledujemo rastlinstvo, vodovje (kanale), relief. Če bomo pozorni, bomo videli živali. Zlasti nekatere ptice so ogrožene, kot npr. veliki škurh in kosec. Močvirska sklednica je edina slovenska avtohtona sladkovodna želva.
Vlažne travnike naseljuje veliko število pisanih metuljev, kar devetinosemdeset vrst. Dvakrat toliko, kolikor jih najdemo na celotnem Britanskem otočju.
Med rastlinami je poznana močvirska logarica, imenovana tudi močvirski tulipan.
Vonjamo rastline: močvirski oslad ima značilen vonj, uporablja se za čaj.
Zaradi visoke talne vode in posebnih kemijskih razmer je na barju začela nastajati šota. To je plast odmrlih delov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo, pač pa se kopičijo, tako da se je plast šote počasi debelila.
Ob izviru na križišču poti je čas in prostor za malico.
Ogledamo si tablo, ki govori o koliščih, ki so jih odkrili v bližini.
Na travniku se bomo razdelili v dve skupini: prva bo na moj znak poskočila, druga bo stala pri miru. Nato zamenjamo. Dobro občutimo tresenje tal.
Ob lepem vremenu je lep razgled: Julijci, Karavanke in najbližje Kamniško Savinjske Alpe, Polhograjsko hribovje, Krim.