Logarska dolina
Section outline
-
Pot nas bo vodila iz Ljubljane (odhod ob 8:00 izpred šole) mimo Kamnika in čez prelaz Črnivec (902 m), kjer bo naš prvi postanek.(9:00-9:30) Pot nadaljujemo proti Gornjemu Gradu. Vmes se bomo ustavili na geološko zanimivi točki, ob reki Dreti, kjer lahko opazujemo ostanke koralnega grebena (10:00- 11:00). Po postanku v Gornjem Gradu, v katerem si bomo ogledali stolnično cerkev in etnološki muzej (11:15-12:00), bomo pot nadaljevali po dolini Drete do Nazarij (postanek od 12:30 do 14:00 – čas za kosilo, malico) in naprej po dolini Savinje proti Logarski dolini mimo Ljubnega, Luč in Solčave. V Logarski dolini (15:00-18:00) si bomo vzeli čas za rekreacijo (igre z žogo) in pohod do slapa Rinka.
Pot nazaj nas bo vodila delno po isti poti. Pri kraju Nazarje bomo nadaljevali pot po dolini Savinje, mimo Mozirja in Letuša do avtoceste ter po njej nadaljevali pot domov.
Avtor ekskurzije: Mirsad Skorupan
-
Prelaz, ki se nahaja na pobočju med Veliko planino in Menino, povezuje dolini Kamniške Bistrice in Drete. Leta 2008 je to področje prizadelo hudo neurje, ki je opustošilo velik del pokrajine na področju med Kamnikom in Gornjim Gradom. Učenci si ogledajo pokrajino in ugotovijo, kakšni so bili ukrepi človeka po neurju, ter naredijo nekaj fotografskih posnetkov. Ugotovijo, katere vrste dreves so bile manj ogrožene.
-
Ob dolini Drete naprej od Nove Štifte se nahaja nahajališče koralnega grebena kot dokaz, da je bilo tu v preteklosti morsko dno. To je fosil, ki priča o nastanku zemeljskega površja.
-
Stolnična cerkev sv. Nikolaja priča o pomenu in bogastvu teh krajev. Največji del bogastva je v gozdovih, ki so po končanem denacionalizacijskem postopku v lasti Cerkve. Učenci fotografirajo orodja in pripomočke v etnološkem muzeju in poskusijo ugotoviti, čemu so služili.
Gornji Grad leži na višini 436 m. Je občinsko središče v Zgornji Savinjski dolini. Leži v dolini reke Drete, desnega pritoka Savinje. Naselje je znano po katedrali sv. Mohorja in Fortunata, ki stoji na mestu nekdanjega benediktanskega samostana. Gornji Grad je bil v 15. stoletju poletno bivališče ljubjanskih škofov, cerkev pa je danes po prostornini največja v Sloveniji.
-
Kraj leži na sotočju Drete in Savinje. Na poti proti kraju Nazarje opazujemo Dreto in poplavno ravnico ob njej. V gradu Vrbovec si bomo ogledali muzej lesarstva, ki je v preteklosti dal pečat tem kraju. Lesno predelovalna industrija je v teh krajih zaposlovala velik delež prebivalstva.
-
Kraj ob reki Savinji, ki je znan po splavarjenju, muzeju flosarstva in flosarskim dnevom. Tudi tukaj lahko opazujemo povezanost človeka z naravo.
-
Zgornja Savinjska dolina. Na poti skozi Luče in Solčavo opazujemo ozko dolino reke Savinje in ocenjujemo pomen in primernost rabe prostora. Na poti opažamo vodotoke, mlinščice, urejenost brežin, pregrade na vodotokih. Vse to povezujemo s poplavami kraških, hudourniških voda, ki zelo hitro naraščajo. Ugotavljamo stopnjo ogroženosti prebivalcev in možnosti, kako se ubraniti pred nesrečami.
Naselje Luče in legenda o imenu
Lučani so nekoč sloveli kot odlični gozdarji ali po domače 'vlcarji', posebej pa so sloveli tako imenovani 'rižmojstri', ki so skrbeli za spravljanje hlodovine v dolino po strmih drčah ali 'rižah'. V preteklosti je k preživetju pripomogel tudi bogat ulov rib iz potoka Lučnica, ki so jih ženske v posodah v koših na hrbtu nosile tja do Ljubljane. Tega se Lučani spominjajo tudi v svojem grbu. Ime so Luče dobile po lučeh, tako trdi ljudska pripoved, s katerimi so si svetile bajeslovne dobre žalik žene pri iskanju svojih izgubljenih ovac po okoliških hribovitih gozdovih. Tropa niso našle, ker se je ta razbežal v dolino, kjer so ga našli ljudje. V zahvalo za ovce in spomin na žalik žene so kraj z najdenimi ovcami poimenovali Luče.
-
Igla in presihajoči studenec
Na poti bomo imeli postanek ob nenavadnem pojavu presihajočega izvira.
Legenda pravi, da je nekoč v Savinjski dolini živela ajdovska deklica. Bila je tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi, z drugo na Veži, v Savinji pa prala perilo. Nekega dne je z iglo šivala srajco. V grobem platnu se je igla zlomila in v jezi jo je vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg ter tam ostala do danes. Ta breg soteske Savinje med Lučami in Solčavo je kratka, a razgibana deber, vrezana med strma pobočja Raduhe in Dleskovške planote s pomenljivim imenom Vrata. Nahaja se tik ob cesti, kakšne 3 km nad Lučami, kjer se svet zoži v kratko, a divjo sotesko in na desni strani že od daleč zagledamo imeniten skalni obelisk z zelo primernim imenom - to je Igla. Je okoli 40 m visok samotar, ki ga od matične stene loči 2 m široka in več metrov visoka razpoka. Skozi to ozko špranjo, ki daje od daleč vtis ušesa igle, je vse do leta 1894, ko so tod zgradili cesto, vodila edina pešpot med Lučami in Solčavo. Zraven igle se nahaja nizkoležeča planinska postojanka Igla, katero upravlja planinsko društvo Luče. Igla je razglašena za naravni spomenik.
Ob vznožju Igle, na levem bregu Savinje izvira presihajoči studenec. Studenec se polni v presledkih 10-20 minut. Danes delovanje ni več periodično. V sušnem obdobju povsem presahne, v deževju pa se napolni in lahko poplavi cesto. Zanimivost studenca je tudi ta, da so ga kot naravno znamenitost poznali že Celjski grofje.
-
Logarska dolina
Med potjo se pogovarjamo o nastanku doline in njenih značilnostih.
Igra narave je Logarsko dolino ustvarila globoko v osrčju Savinjskih Alp in jo obdala s preko 2000 m visokimi vršaci (Krofička, Ojstrica, Planjava, Brana, Turska gora, Rinke ...). Današnjo slikovito podobo Logarske doline je ustvaril ledenik v zadnji ledeni dobi.
Dolina je dolga 7 km, široka pa v povprečju 250 m. Delimo jo v tri dele: spodnji del se imenuje Log, srednji Plest, zgornji pa Kot. Za Log in Plest so značilne travnate zelenice, Kot pa je pretežno poraščen z gozdom. Za zeleno kuliso gozda se razlega veličastno šumenje slapa Rinka.
Privlačnost Logarske doline odseva v prvobitnosti okolja ter v številnih naravnih zanimivostih, ki privabljajo ljubitelje narave. Svoj pečat so prostoru vtisnile tudi kmetije, ki so skozi stoletja ustvarjale kulturno krajino. Ravno sožitje med človekom in naravo je tista vrednota, ki jo danes najdemo le redkokje.
Zaradi omenjenih vrednot je bila Logarska dolina leta 1987 razglašena za krajinski park. Svoj imidž gradi na sonaravnem trajnostnem razvoju ter na kakovostni turistični ponudbi.Zaradi čudovite lege predstavlja odlično izhodišče za številne atraktivne izlete na vrhove Savinjskih Alp.
-
Reka Savinja izvira v več izvirih pod Okrešljem. Nato teče preko manjših skalnih stopenj v obliki slapičev in brzic do tektonsko-ledeniške stopnje, kjer pada v veličastnem 90 m visokem loku v amfiteatralno kotanjo pod orlovim gnezdom. Kmalu nato se izgubi v prodnem nanosu pod Okrešljem. Slap se imenuje Rinka in je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji. Zaradi svoje mogočnosti in višine je Rinka od leta 1987 naravni spomenik.
Spoznavamo sožitje človeka in narave ter vpliv človeka na naravo. Z urejanjem hudourniških potokov, poselitvijo, pozidavo in krčenjem gozdov je človek močno spremenil naravne odtočne razmere, in s tem se je nevarnost naravnih nesreč še povečala.Veliko bogastvo te pokrajine je gozd.
Spoznamo rečni in ledeniški relief in vpliv človeka na tako izoblikovano pokrajino.