Igla in presihajoči studenec

Igla in presihajoči studenec

 Na poti bomo imeli postanek ob nenavadnem pojavu presihajočega izvira.

Legenda pravi, da je nekoč v Savinjski dolini živela ajdovska deklica. Bila je tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi, z drugo na Veži, v Savinji pa prala perilo. Nekega dne je z iglo šivala srajco. V grobem platnu se je igla zlomila in v jezi jo je vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg ter tam ostala do danes. Ta breg soteske Savinje med Lučami in Solčavo je kratka, a razgibana deber, vrezana med strma pobočja Raduhe in Dleskovške planote s pomenljivim imenom Vrata. Nahaja se tik ob cesti, kakšne 3 km nad Lučami, kjer se svet zoži v kratko, a divjo sotesko in na desni strani že od daleč zagledamo imeniten skalni obelisk z zelo primernim imenom - to je Igla. Je okoli 40 m visok samotar, ki ga od matične stene loči 2 m široka in več metrov visoka razpoka. Skozi to ozko špranjo, ki daje od daleč vtis ušesa igle, je vse do leta 1894, ko so tod zgradili cesto, vodila edina pešpot med Lučami in Solčavo. Zraven igle se nahaja nizkoležeča planinska postojanka Igla, katero upravlja planinsko društvo Luče. Igla je razglašena za naravni spomenik.

Ob vznožju Igle, na levem bregu Savinje izvira presihajoči studenec. Studenec se polni v presledkih 10-20 minut. Danes delovanje ni več periodično. V sušnem obdobju povsem presahne, v deževju pa se napolni in lahko poplavi cesto. Zanimivost studenca je tudi ta, da so ga kot naravno znamenitost poznali že Celjski grofje.