Ljubljana - Kulturne ustanove
Section outline
-
Spoznali in ogledali si bomo nekatere kulturne ustanove v našem glavnem mestu.
Dobimo se v šoli, ob običajni uri - 8.15.
Pojemo malico in se z mestnim avtobusom odpravimo v center mesta, zato potrebujemo urbano. Lahko uporabite svojo urbano, sicer bomo uporabili šolsko in boste poravnali znesek preko položnice.
V šolo se vrnemo ob 13.30.
Potrebujete tudi pisalo in trdo podlago.
V primeru dežja, bomo ekslurzijo prestavili.Ogledali si bomo le nekatere izmed njih. Ob ogledu posamezne kulturne ustanove bodo učenci reševali učni list.Avtor ekskurzije: Marja Godler -
Več o tej ustanovi si lahko ogledate na spodnji povezavi
Narodna galerija Slovenije je osrednja galerija slovenskih likovnih del. Ustanovljena je bila leta 1918. Hrani največjo zbirko umetnin, ki so nastale na slovenskem ozemlju v obdobjih med srednjim vekom in modernizmom. Največjo zbirko lilkovnih del slovenskih avtorjev 20. stoletja hrani bližnja Moderna galerija v Ljubljani.
Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto:
- zbirka tabelnih slik in slik na platnu,
- zbirke kipov,
- zbirke del na papirju,
- zbirke fotografskih dokumentov premične umetnostne dediščine,
- specialne zbirke (dokumentarno gradivo, povezano z zbirkami).
-
Na spletni strani Moderne galerije lahko zasledimo:
Zbirke Moderne galerije so dosegljive na spletnem naslovu www.spletna-galerija.net/mgl, ki pa je v fazi razvoja in postopnega dopolnjevanja umetniških del iz naših zbirk.
Moderna galerija hrani nacionalno zbirko slovenske umetnosti 20. stoletja (slikarsko, kiparsko, zbirko grafik in risb, fotografsko zbirko in zbirko videa in elektronskih medijev) in zbirko del drugih narodov nekdanje Jugoslavije. Nacionalna zbirka predstavlja osnovne točke v razvoju tradicije slovenske moderne in sodobne umetnosti od začetka 20. stoletja naprej. Zbirke v Moderni galeriji niso togo ločena polja, marveč se dinamično povezujejo in kombinirajo.Moderna galerija je prvo pomembnejše zgrajeno delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Načrtovana je bila v obdobju, ko je sodeloval pri načrtovanju Plečnikove NUK, še pred odhodom v Pariz k Le Corbusier-ju. To zgodnje Ravnikarjevo delo tako še sledi klascističnim principom Jožeta Plečnika: stavba je osno simetrična in ima zvišan osrednji volumen, v katerega je umeščena glavna razstavna dvorana. Ostale dvorane različnih velikosti so razmeščene v obeh stranskih krilih ter zenitalno osvetljene. Glavni vhod, ki je v visokem pritličju, poudarja široko vhodno stopnišče, prekrito z monumentalnim baldahinom. Pročelje je, podobno kot pri NUK obloženo z različno obdelanimi kamnitimi ploščami. Okna, ki so vtopljena v ravnino fasade, so uokvirjena z umetnim kamnom. Kamniti stebri, ki okenske odprtine delijo po sredini še poudarjajo videz monumentalnosti.
-
Če vas zanima več o ljubljanski Operi si oglejte na spletni strani Opera
Ljubljanska operna hiša (v njej domuje Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana) je bila zgrajena leta 1892 v neorenesančnem slogu po načrtih čeških arhitektov Jana Vladimírja Hráskýja in Antona Hrubyja. Po požaru gledališča na mestu današnje stavbe Slovenske filharmonije je bilo v zgradbi sprva Deželno gledališče, po izgradnji Nemškega gledališča (današnja Drama) pa so v njej potekale predvsem operne prireditve.
V fasadnih nišah sta kipa, ki predstavljata alegoriji tragedije in komedije. Stavbi daje njeno značilno zunanjo podobo predvsem bogato okrašeno pročelje z jonskimi stebri nad vhodom, ki podpirajo mogočen timpanon. Vanj so postavljeni kipi, ki ponazarjajo poezijo in slavo. Nad njimi stoji kip genija s plamenico. Vsi kipi so delo Alojzija Gangla.
Ob pročelju zgradbe stojita doprsna kipa slovenskih gledaliških pionirjev, Ignacija Borštnika (1858-1919) in Antona Verovška (1866-1914). Kipa sta delo akademskega kiparja Franceta Kralja. Ob Cankarjevi cesti je tudi kip Julija Betteta, (1885-1963), slovenskega basista.
-
Več o programu v Cankarjevem domu si lahko ogledate na njihovi spletni strani Cankarjev dom
Cánkarjev dóm (uradno Javni zavod Cankarjev dom, kulturni in kongresni center[1]) je slovensko kulturno in kongresno središče v Ljubljani. Imenuje se po Ivanu Cankarju, enem največjih slovenskih književnikov. Zgradbo je načrtoval arhitekt Edo Ravnikar, postavljena pa je bila med letoma 1977 in 1982. Ima štiri dvorane, poimenovane po vidnih slovenskih ustvarjalcih: skladatelju Jakobu Gallusu (Gallusova dvorana), dramatiku Antonu Tomažu Linhartu (Linhartova dvorana), pesniku Srečku Kosovelu (Kosovelova dvorana) in pisatelju Bojanu Štihu (Štihova dvorana).
Cankarjev dom ima veliko vhodno avlo, v kateri se vrstijo različne prireditve: razstave, plesi, knjižni sejmi idr. Na ploščadi pred zgradbo od leta 1982 stoji spomenik v obliki kocke, na kateri je upodobljen Ivan Cankar. Avtor spomenika je kipar Slavko Tihec.
Zemljišče Cankarjevega doma in Trga republike je do nacionalizacije leta 1960 pripadalo uršulinskemu samostanu v Ljubljani in so se na njem razprostirali vrtovi in nasadi sadnega drevja. Ob izkopavanju temeljev za sodobna poslopja Maksimarketa, stolpnice TR3, zgradbe Ljubljanske banke in Cankarjevega doma so delavci naleteli na številne ostanke rimske Emone.