Section outline

  • Če vas zanima več o ljubljanski Operi si oglejte na spletni strani Opera

    Ljubljanska operna hiša (v njej domuje Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana) je bila zgrajena leta 1892 v neorenesančnem slogu po načrtih čeških arhitektov Jana Vladimírja Hráskýja in Antona Hrubyja. Po požaru gledališča na mestu današnje stavbe Slovenske filharmonije je bilo v zgradbi sprva Deželno gledališče, po izgradnji Nemškega gledališča (današnja Drama) pa so v njej potekale predvsem operne prireditve.

    V fasadnih nišah sta kipa, ki predstavljata alegoriji tragedije in komedije. Stavbi daje njeno značilno zunanjo podobo predvsem bogato okrašeno pročelje z jonskimi stebri nad vhodom, ki podpirajo mogočen timpanon. Vanj so postavljeni kipi, ki ponazarjajo poezijo in slavo. Nad njimi stoji kip genija s plamenico. Vsi kipi so delo Alojzija Gangla.

    Ob pročelju zgradbe stojita doprsna kipa slovenskih gledaliških pionirjev, Ignacija Borštnika (1858-1919) in Antona Verovška (1866-1914). Kipa sta delo akademskega kiparja Franceta Kralja. Ob Cankarjevi cesti je tudi kip Julija Betteta, (1885-1963), slovenskega basista.