Section outline

  • Skrči Razširi

    Splošno

    Skrči vse Razširi vse

    Odhod iz šole: ob 8.15

    Prihod v šolo: do 13.15

    Čas hoje: do 3 ure


    Iz šole se peš odpravimo do mestnega parka Tivoli. Nad sankališčem v Tivoliju je začetek trim steze Tivoli (1. postanek). Nadaljujemo po Jesenkovi poti in po prvi strmini zavijemo proti Mostecu (dobra oznaka s smerokazi). Na Jesenkovi poti, kjer raste evropski macesen naredimo 2. postanek. Ko se spustimo mimo opečnatega stolpa, pridemo do skakalnic Mostec (3. postanek). V Mostecu (gostišče in otroško igrišče) imamo na 4. postanku malico, nato pa se povzpnemo na Cankarjev vrh (5. postanek). Vrnemo se čez Drenikov vrh proti Tivoliju in nazaj v šolo.

    Avtor ekskurzije: Zvonka Rožanec

  • Skrči Razširi

    Tivoli

    Nad sankališčem se nahaja več informativnih tabel, ki nas seznanjajo, da smo na področju krajinskega parka, da se tu začenjata trim steza Tivoli in Jesenkova pot. V bližini je dobro vidna vadbena postaja.

    Dejavnosti:
    - ogled in opis table za trim stezo Tivoli (na vadbeni postaji izvedemo izpadni korak in se pogovorimo o pomenu gibanja in rekreacije za zdravje);
    - ogled zemljevida krajinskegai parka (ugotovimo, kje smo in kam gremo; kaj pomenijo narisani piktogrami – narisana pravila obnašanja: ne hodimo izven poti, uporabljamo pohodniška oblačila in obutev, kužke na vrvico, smeti damo v koš ali nahrbtnik, ne trgamo cvetja in ostalih rastlin, ne kurimo ognja, prisluhnemo pticam, prepovedana vožnja z motorjem);
    - slečemo odvečna oblačila, jih pospravimo v nahrbtnik in popijemo malo vode.
  • Skrči Razširi

    Jesenkova pot

    Na Jesenkovi poti bomo le del naše poti. Ko pridemo do novega označenega drevesa, preberemo zapisano ime drevesa in se pogovarjamo o njem. Postanek imamo na urejenem prostoru pri evropskem macesnu.

    Dejavnosti:
    - prisluhnemo naravi (katere zvoke slišimo, če smo 1 minuto tiho);
    - ugotovimo, katera drevesa smo že videli na Jesenkovi poti;
    - naštejemo in opišemo dele drevesa (deblo, veje, korenine, krošnja – glede na letni čas) in njihov pomen;
    - opazujemo in opisujemo okolico drevesa (tla) ter se o tem pogovarjamo;
    - po pohodu si naslednji dan v šoli ogledamo e-gradiva: Evropski macesen, V gozdu. Učenci rešujejo nalogo Odtisi listov. Na zloženki Jesenkova pot si lahko preberemo več informacij o njej.

  • Skrči Razširi

    Skakalnica Mostec

    Na poti proti skakalnicam Mostec gremo mimo samotnega opečnatega stolpa, ki je ostanek nekdanje skakalnice na Galetovem. Nato pridemo do smučarskih skakalnic Mostec, ki so domače skakalnice za klub SKK Ilirija. Prekrite so z umetno podlago, kar omogoča skoke tudi poleti. Rekord največje izmed skakalnic K55 ima Primož Zupan s 60,5 m iz leta 2008.

    Dejavnosti:
    - preštejemo skakalnice in jih primerjamo po velikosti;
    - pogovorimo se o njihovi umetni podlagi;
    - naštejemo opremo smučarskih skakalcev;
    - učenci povedo imena znanih skakalcev, ki jih poznajo;
    - po pohodu si naslednji dan v šoli pogledamo e- gradivo: fotografije skakalnice na
    Galetovem nekoč (primerjamo športno opremo skakalcev in fotografije nekoč in danes).

  • Skrči Razširi

    Otroško igrišče Mostec

    Dejavnosti:
    Pred gostiščem Mostec pojemo malico, ki so jo otroci prinesli v nahrbtniku iz šole sami in se nato igrajo na otroškem igrišču. Čas postanka: približno 1 uro.

  • Skrči Razširi

    Cankarjev vrh

    Povzpnemo se še na Cankarjev vrh. Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki se je leta 1876 rodil na Vrhniki, je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Ko se je z Dunaja vrnil v Ljubljano, je svoj dom našel na Rožniku od leta 1910 do 1917. Tu je napisal kar nekaj svojih pomembnih del (Bela krizantema, Podobe iz sanj).
    V spomin na velikega slovenskega pisatelja je Mestni muzej Ljubljana leta 1948 na Rožniku uredil spominsko sobo. Istega leta so tudi vrh Rožnika poimenovali Cankarjev vrh. V spominski sobi je nekaj Cankarjevih osebnih predmetov kot so listnica, kravata, posetnica in pa stalna dovolilnica za obisk Jakopičevega paviljona. Pohištvo, ki je v sobi pa je iz začetka 20. stoletja in nam pričara sliko življenja v tistem času.
    Spominska soba Ivana Cankarja na Rožniku je odprta od aprila do oktobra v soboto in nedeljo, ob praznikih od 11. do 18. ure. Vstop je prost.

    Dejavnosti:
    - preberemo zapis o Ivanu Cankarju na spominski plošči in jih seznanimo, kdaj lahko obiščejo spominsko sobo s starši;
    - povemo, da je Cankarjev vrh dobil ime po Ivanu Cankarju (v Ljubljani imamo tudi Cankarjev dom);
    - poiščemo njegov doprsni kip in se razgledamo po dalnji okolici;
    - hoja do cerkve na Rožniku;
    - počitek s prigrizkom in pijačo;
    - v knjižico Zlati sonček dobijo učenci žig vrha, ker so opravili pohod.

    V naslednjih dneh učenci rešujejo kvize in e-gradiva, s katerim preverimo njihovo znanje.