Ekskurzija na Dolenjsko
Section outline
-
Odhod izpred šole bo ob 7.30. Peljali se bomo mimo Ljubljane proti Novemu mestu. V Novemu mestu. Sprehodili se bomo čez stari del mesta, Glavni trg. Obiskali bomo Dolenski muzej. Najprej si bo en razred ogledal stalno arheološko zbirko, drugi razred pa bo šel v muzejsko delavnico. Nato si bomo ogledali kapiteljsko cerkev Sv. Milkavža. Iz MN se bomo peljali proti Kostanjevici. Ustavili se bomo še v Pleterjah, kjer si bomo ogledali muzej na prostem ter ob robu Krakovskega gozda. Nato bo sledil obisk Kostanjeviške jame in ogled Kostnjevice. Prihod v Domžale je predviden okoli 17.00.Dijaki naj bodo primerno oblečeni in obuti, ker je v jami hladno naj imajo dijaki toplejša oblačila. S seboj naj imajo malico in pijačo za ves dan.Avtor ekskurzije: Petra Dovč
-
V Novem mestu se bomo sprehodili skozi Glavni trg. Nato bomo odšli v Dolenjski muzej .. 1. f razred si bo ogledal razstavo Arheološka podoba dolenjske, 1.e razred pa bo šel v muzejsko delavnico. Nato se skupini zamenjata. Preden bomo odšli v cerkev Sv. Nikolaja bodo dijaki na klopcah pred Dolenjskim muzejem pomalicali.
Avtobus nas pusti pri Kandijskem mostu. Z dijaki gremo proti Glavnemu trg. Vseskozi jim razlagam:
Pri Kandijskem mostu: je železni most, (75 m dolgi lok, sodi med redke in najstarejše konstrukcije pri nas) ki povezuje staro mestno jedro s kandijo. Most zgrajen 1898 je nedomestil stari leseni most. je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Breg: je danes najslikovitejši del mesta. Je strnjen niz stanovanjskih stavb, nastalih na porušenem srednjeveškem mestnem obzidju. Ba bregu so živeli revnejši sloji meščanov, ki so se ukvarjali s pridelavo in prodajo zelenjave, pranjem perila, sušenjem mesa in oddajanjem sob najemnikom.
Jakčev dom: je spomenik enemu najbolj znanih slovenskih slikarjev in grafikov Božidarju Jakcu (1899 - 1989). V njem je 828 originalnih del, ki jih je podaril mestu.
Glavni trg: že v preteklosti je bilo mesto gospodarsko močno, kar se vidi v arhitekturi trga, na katerem so stale hiše bogatih trgovcev. Gre za poesben tip trgovske - obrtniške hiše. Pritlični del je bil odprt s kamnitimi arkadami. Trg so zasnovali v 16. st. strnjeno ps so ga pozidali v 17. st. Pokažem ji tudi Bergmanovo lekarno, kjer naj bi živela Angela Smole ljubezen pesnika D Ketteja.
Rotovž: mestna hiša je bola zgrajena 1905. je dvonadstropna s poudarjenim osrednjim delom. Pred mestno hišo jan bi stalo šest doprsnih kipov, danse stojita le dva kipa Dragotina ketteja in J. Trdine.
Vodnjak na glavnem trgu je iz marmorja - sedemkotni. V sredini se dviguje kamnit okrogel steber. Ob robu so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu. Dijak prebere celo pesm in ponovimo, da je bil Kette predstavnik slovenske moderne, odšel je v vojsko, imel neuslišano ljubezen, umrl zelo mlad (23 let).
Dolenjski muzej: Je eden od večjih in pomembnih muzejev v Sloveniji. Ustanovljen l. 1950. V njem so tri stalne razstave: arheološka, etnološka in novejše zgodovine. En razred dijakov gre na voden ogled arheološke razstave, drugi pa gre v delavnici, kjer nsredijo relief situle.
Skupini se zamenjata. Sledi odmor za malico.
Nato si gremo vodeno pogledati cerkev Sv. Nikolaja. letos smo spustili multivizijo, ker bi lansko leto skoraj zaspali. Pa saj ne da ne bi bilo zanimivo, bilo je zelo umirjeno.
Kapiteljska cerkev Sv. Nikolaja sodi med najstarejši ohranjeni stavbeni in kulturni spomenik v Novem mestu. Sedanjo cerkev sestavljajo trije deli: zvonik, ladja in prezbiterij pod katerim je kripta. Po arhitekturi in slogu je stavba nenenotna, pade nam v oči lomljena podolžna os. To je rezultat vrste prezidav in dozidav, ki so posledice, da je kraj 1365 postal mesto, da ja zaradi turških upadov obubožal.... Pogledat si gremo tudi kripto. ki je troladijska dvorana s križnimi oboki.
-
Muzej na prostem v vasi Vratno leži na travnku, ki je obdan z gozdovi Gorjancev.
V muzeju je predstavljena značilna domačija šentjernejskega polja iz 19. stoletja.
Predstavljene stavbe so lesene, pritlične, krite s slamo. Muzej je začel nastajati leta 1990. Stavbe, ki sestavljajo muzej so: Kegljičeva hiša je prttlična, lesena stavba. Nad vrati le letnica 1833. Osrednji prostor je črna kuhinja. Opremljena je z izvirno opremo. Braničeva hiša je bila preseljena iz vasi Miholovo pod Gorjanci. V njej so prostori upravnika muzeja in manjša trgovina s spominki. Vodnjak je izkopan do podtalnice in je bil nekoč značilen za Šentjernejsko polje. Stranišče na štr' bunk je bilo včasih standarden sanitarni prostor. Ostale stavbe so še: Dvojni kozolec ali toplar, Simoščev svinjak, Dobrovoljčev pod, sušilnica za sadje in lan.
V bližini je edini kartzijanski samostan v katerem je znana vinska klet, ki je bila zgrajena pred 600 leti.
Pojdi na: Muzej na prostem Pleterje
-
Ob poti se ustavimo in si ogledamo Krakovski gozd.
Krakovski gozd je največji kompleks nižinskega poplavnega hrastovega gozda v Sloveniji. Raste med vznožjem Posavskega hribovja in reko Krko na nanosih ilovice, ki zadržuje vodo. V osrčju je dokaj ohranjen 40,5 ha velik od 1952 zavarovan sekundarni gozd pragozd.
Dobova drevesa so stara do 300 let in visoka do 40 m. Gozdni sestoj je evropsko pomembno ptičje območje. med okoli 40 vrstami ptičev, ki tu redno ali občasno gnezdijo so zelo zanimive črtna štorklja, mali klinkač, sršenar, golob duplar, črna žolna, srednji detel. V južnem delu sta močvirji Valenčevka in Trstenik, pomembni kot mrestišče vedno bolj ogroženih dvoživk.
Josef Rassel je ok. 1820 za hobi na Krki preizkušal svoj izumljeni ladijski vijak. Tržaška ladjedelnica je odkupovala debla dobov samo v enem kosu. Teško jih je bilo posekati, kajti morali so ostati nepoškodovani. Še težje jih je bilo po tedanjih zavitih furmnskih poteh kak plejati. Zato so se orjaški dobi ohraniki le na poplavnih območjih severno od Kostanjevice, na revni, zakisani prsti.
-
Kostanjeviška jama sli Studena jama se nahaja približno en kilometer od Kostanjevice na Krki. Ko dijaki prideji iz jame rešijo kviz, ki se nanaša na jamo in kraško površje.
Jama leži ob vznožju Gorjancev. Gorjance označuje razgiban kraški teren s krednimi apnenci, iz katerih so padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki ustvarili jamo v kateri so značilne sigaste tvorbe.
Leta 1937 so narasle vode odtrgale skale in odprle sedanji vhod v jamo, takrat pa se je začelo tudi njeno raziskovanje. Leta 1971 so v jami uredili električno razsvetljavo in uredili tristo metrov poti za turistični ogled najatraktivnejših delov jame. V celoti je jama dolga okoli dva kilometra, še vedno pa potekajo raziskave celotnega jamarskega območja. V jami je ves čas stalna temperatura 12 stopinj celzija.
Kostanjeviška ali Bizjakova jama. Na tem območju gre za pestre geološke razmere, ki so jih narekovali dinamični tektonski procesi ob vzdolžnih in prečnih prelomih. V zaledju izvira Studene so najpomembnejše razpokane karbonatne kamnine, v katerih so pogosti vložki gline, laporovca in lapornaga peščenjaka.
Podzemeljska Sudena že tisočletja ustvarja Kostanjeviško jamo. Na dan prihaja v vodnatem izviru na koncu zatrepne doline. Izvir je zasul skalni podor, izpod katerega bruha voda. Ob strugi je na desnem bregu še nekaj manjših izvirov. Enega izmed njih so v preteklosti obzidali, nad njim pa sta vrtina in črpališče, iz katerega oskrbujejo okolico s pitno vodo.
Včasij je bila studenčica vir pitne vode za bližnje vasi. V zadnjih desetletjih je začela kvalitete vode zaradi onesnaževanja hitro opadati. Neoporečna podzemeljska voda je neprecenljivi naravni vir. Gorjanci pa so s stališča vodnih potencialov eno najbogatejših območij na dolenjskem.
-
Poglej: Arkada
Kostanjevica na Krki je eno najmanjših (751 preb.) in eno najstarejših mest na Slovenskem,. Osrednji del naselja leži na umetnem otoku na reki Krki. Ime kraja naj bi izhajalo iz besede "Kostel" utrjene cerkve s taborom.
Sodi med pomembna kulturna središča Dolenjske ža več stoletij. takšen razvoj se je začel z ustanovitvijo Cistercijanskega samostana, katerega je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheim, nakar se v letu 1252 v pisnih virih prvič omenja kot mesto.
Zaradi pogostih poplav ji rečejo "dolenjske Benetke".
V Kostanjevici je bil v dvajsetih letih 20. st. živahen kulturni utrip. Zaluge za to je imel domačin, akademski kišpar, slikar, grafik, pesnik in gledališki igralec Jože Gorjup.