Kostanjeviška jama

Kostanjeviška jama sli Studena jama se nahaja približno en kilometer od Kostanjevice na Krki. Ko dijaki prideji iz jame rešijo kviz, ki se nanaša na jamo in kraško površje.

Jama leži ob vznožju Gorjancev. Gorjance označuje razgiban kraški teren s krednimi apnenci, iz katerih so padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki ustvarili jamo v kateri so značilne sigaste tvorbe.

Leta 1937 so narasle vode odtrgale skale in odprle sedanji vhod v jamo, takrat pa se je začelo tudi njeno raziskovanje. Leta 1971 so v jami uredili električno razsvetljavo in uredili tristo metrov poti za turistični ogled najatraktivnejših delov jame. V celoti je jama dolga okoli dva kilometra, še vedno pa potekajo raziskave celotnega jamarskega območja. V jami je ves čas stalna temperatura 12 stopinj celzija.

Kostanjeviška ali Bizjakova jama. Na tem območju gre za pestre geološke razmere, ki so jih narekovali dinamični tektonski procesi ob vzdolžnih in prečnih prelomih. V zaledju izvira Studene so najpomembnejše razpokane karbonatne kamnine, v katerih so pogosti vložki gline, laporovca in lapornaga peščenjaka.

Podzemeljska Sudena že tisočletja ustvarja Kostanjeviško jamo. Na dan prihaja v vodnatem izviru na koncu zatrepne doline. Izvir je zasul skalni podor, izpod katerega bruha voda. Ob strugi je na desnem bregu še nekaj manjših izvirov. Enega izmed njih so v preteklosti obzidali, nad njim pa sta vrtina in črpališče, iz katerega oskrbujejo okolico s pitno vodo.

Včasij je bila studenčica vir pitne vode za bližnje vasi. V zadnjih desetletjih je začela kvalitete vode zaradi onesnaževanja hitro opadati. Neoporečna podzemeljska voda je neprecenljivi naravni vir. Gorjanci pa so s stališča vodnih potencialov eno najbogatejših območij na dolenjskem.