Section outline

  • Ekskurzija je namenjena učencem šestih razredov.

    Odhod na ekskurzijo je izpred šole ob 8. uri.  Po približno 45 minutah vožnje se  ustavimo na prvi točki ogleda, na Muljavi. Ogledamo si rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča  in se seznanimo z njegovimi deli. Po končanem ogledu, ki traja okoli ene ure, imajo učenci še čas, da pomalicajo.


    Okoli 10.30  prispemo v središče Suhe krajine, Žužemberk. Peš se spustimo do reke Krke.Tu si ogledamo lehnjakove pragove na reki in se seznanimo z značilnostmi Krke in pomenom reke v preteklosti in sedanjosti. Učenci rešijo delovni list.

    Nedaleč naprej po dolini reke Krke smo že v Dvoru in spoznamo ostanek nekdanje fužine, talilno peč, ki je zavarovna kot tehniški spomenik Slovenije. 

    Sledi vožnja do Novega mesta, kjer je najdaljši postanek na tej ekskurziji.  Ko prispemo ( okoli 12. ure), je najprej odmor za malico, nato pa si ogledamo arheološko zbirko v Dolenjskem muzeju. Tu se seznanimo z življenjem ljudi na Dolenjskem od starejše železne ali halštatske dobe do Rimljanov.  

    Po končanem ogledu zbirk v muzeju  odidemo na Glavni trg in spoznamo staro mestno jedro z nekaterimi znamenitostmi in rešimo delovni list z nekaj nalogami. Na začetku ogleda ali kasneje bo še enkrat čas tudi za malico.

    Strokovni del ekskurzije predvidoma zaključimo ob 14.30. Nato  sledi vožnja proti domu, najprej po avtocesti mimo Trebnjega,nato pa po dolini Temenice v Šmartno pri Litiji. Prihod pred šolo je ob 16. uri.

    Avtor ekskurzije: Sonja Marin

  • Na Muljavi si ogledamo rojstno hišo slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča in se seznanimo z njegovimi deli.

    Muljava je vasica na Dolenjskem in je tesno povezana s slovenskim pisateljem Josipom Jurčičem. Med številnimi deli je napisal tudi prvi slovenski roman Deseti brat.

    Za ogled je zanimiva rojstna hiša kot primer značilnega kmečkega doma iz 19. stoletja ter muzej na prostem, ki poleg hiše obsega kaščo, sušilnico za lan, čebelnjak, skedenj, kozolec, Krjavljevo kočo in še kaj.

    Aktivnost učencev: Učenci na poti do Muljave spremljajo in opazujejo pokrajino.

    Na Muljavi si najprej ogledajo krajšo videoprojekcijo o Muljavi, Josipu Jurčiču in prireditvah v kraju. Sledi ogled rojstne hiše in ostalih poslopij, ki so del domačije, zunaj in v notranjosti. Obenem spoznajo način življenja v 19. stoletju in značilne predmete iz tistega časa. Pri Krjavljevi koči kot primeru bajte učenci izvedejo deklamacijo iz Jurčičevega Desetega brata.

  • Naslednji postanek je v središču Suhe krajine, v Žužemberku.

    Kraj Žužemberk je nastal okoli gradu Žužemberk, na terasi nad reko Krko. Prvič je bil omenjen leta 1246. Središče naselja predstavlja trg z litoželeznim vodnjakom, ki stoji pred grajskim vhodom.

    Zanimivo je poimenovanje kraja, saj obstaja več razlag. Ker so na bližnjem griču, takrat imenovanem Einsenberg, kopali železovo rudo, so po tem griču poimenovali grad, domačini pa so ime priredili v Žužemberk. Druga razlaga pa naj bi izhajala iz staronemške besede "sousen" in pomeni šumeti, bučati. Kar verjetno, glede na šumenje reke Krke čez lehnjakove pragove pod gradom. Še ena različica imena izhaja iz slovenske besede zožen - breg, ki je bilo preoblikovano v Seinsenberg in nato v Žužemberk.

     Aktivnost učencev: Po strmi poti odidejo mimo gradu do reke Krke, kjer si učenci ogledajo lehnjakove pragove in spoznajo nastanek lehnjaka ( že predhodno so kamnino spoznali pri pouku). Poučijo se o pomenu reke Krke v preteklosti, ko so bili na reki številni mlini in žage. Ostanki enega od mlinov so še vidni. Opazujejo mogočnost gradu od spodaj in se seznanijo z njegovo zgodovino. Fotografirajo lehnjakove pragove in sošolce za spomin na ekskurzijo.

  • Dvor je manjše naselje ob reki Krki z okoli 400 prebivalci. Leži na levem bregu reke Krke, nedaleč od Žužemberka. Nekdanji lastniki Dvora so bili grofjeTurjačani, ki so v kraju postavili dvorec in od tod najverjetneje ime kraja.

    Za območje je bila že v preteklosti značilna obdelava železa, tako rekoč od predrimskih časov pa vse do konca 19. stoletja. Železovo rudo so nabirali po okoliških hribih, oglje pa so pridobivali iz gozdov Kočevskega Roga.

    Prva fužina je v Dvoru nastala leta 1796. Še posebej pa je bilo za kraj pomembno obdobje 19. stoletja, ko je tu delovala Auerspergova železarna ( do1891). Le ta je bila eden največjih industrijskih objektov na Dolenjskem in je svoj višek dosegla v obdobju  med 1850 in 1860. Izdelovali so različne železne predmete, od najbolj vsakdanjih, kot so žeblji, pa do zahtevnih litoželeznih izdelkov.

    Po propadu železarne leta 1896 je kraj Dvor izgubljal na pomenu in je postal v gospodarskem smislu nepomemben. Danes je agrarna dejavnost pomembnejša od vseh ostalih.

    V kraju so sledi nekdanjega železarstva še vidne - predvsem ostanki talilne peči. Ti so zavarovani kot tehniški spomenik Slovenije.

    Aktivnost učencev: Na kratkem postanku spoznajo preteklost Dvora in ostanek talilne peči kot zaščiteno tehniško dediščino Slovenije. Izdelajo preprosto skico plavža. Na talilni peči prepoznajo dele, ki so zgrajeni iz lehnjaka. Koščke odkruškov po tleh posamezniki lahko odnesejo za svojo geološko zbirko.

  • Novo mesto bi lahko imenovali kar prestolnica Dolenjske. Leži v t. i. Novomeški kotlini, v okljuku reke Krke. Staro mestno jedro stoji na skalnatem apnenčastem polotoku, mesto pa se danes širi tudi na drugo stran reke, na desni breg. Na najvišji točki polotoka v okljuku reke stoji cerkev sv. Nikolaja, ki daje mestu prepoznavno podobo.

    Mesto je upravno, zdravstveno, izobraževalno in kulturno središče JV dela Slovenije. V mestu in okolici se je razvila močna industrija, ki zaposluje prebivalce širše okolice ( Revoz, Krka, Adria Mobil,...)

    Poselitev tega dela Dolenjske že v davni preteklosti so omogočale ugodna prometna lega, gričevnato površje, ugodno podnebje za naselitev ter nahajališča železove rude. Najdbe dokazujejo poselitev od mlajše kamene dobe naprej ( od okoli 10. stoletja pred našim štetjem). Zbrane dokaze hrani Dolenjski muzej ( ustanovljen leta 1950) in jih predstavlja v stalni arheološki razstavi. To je najpomembnejša tovrstna premična dediščina v Sloveniji, saj so v njej edinstveni predmeti, ki sodijo v sam evropski arheološki vrh. Poleg arheološke razstave ima še etnološko razstavo, razstavo novejše zgodovine in drugo. Mi si ogledamo le arheološki del.

    Aktivnosti učencev: Med vožnjo proti Novemu mestu opazujejo pokrajino in jo primerjajo z domačo. V avtobusu med vožnjo orientirajo karto glede na smer vožnje. Z roko pokažejo smer proti Šmartnemu pri Litiji. V Dolenjskem muzeju spremljajo poselitev Dolenjske od časov mlajše kamene dobe do dobe Rimljanov. Poseben poudarek se nameni situlski umetnosti in situle Dolenjske primerjajo s situlo z Vač.

  • Glavni trg je najpomembnejša ulica - trg v Novem mestu. Posebnost trga je značilna arhitektura hiš z ohranjenimi kamnitimi arkadami z nosilnimi stebri.

    Na trgu stoji Rotovž oz. mestna hiša, ki je bila zgrajena leta 1905. Pri vhodu v mestno hišo sta kipa Dragotina Ketteja in Janeza Trdine ( kipar Jakob Savinšek). Od leta 1999 je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

    Na zgornjem delu trga stoji sedemkotni vodnjak iz marmorja z vkelsanimi verzi  Kettejeve pesmi Na trgu ( arhitekt Marjan Mušič). Vodnjak je bil postavljen leta 1955.

    Aktivnosti učencev: Učenci se seznanijo z znamenitostmi na Glavnem trgu v Novem mestu. Rešijo delovni list s poudarkom na orientaciji.