Vodna učna pot Vodenica
Section outline
-
…Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti… (Oton Župančič: Duma)
Bela krajina leži na jugovzhodu Slovenije in je kraški ravnik obdan z višjimi kraškimi oblikami: Gorjanci, Kočevskim Rogom, Poljansko goro ter Poljansko dolino. Je deželica s površino 594 kvadratnih kilometrov, z nekaj več kot 26 000 prebivalci, ki živijo v 226 naseljih. Ko se vozimo po njej vidimo veliko pokrajinsko razgibanost, značilne steljnike, gozdove, vinograde in bogato kulturno dediščino s poudarkom na ljudskem izročilu in domači obrti. Ker industrija ni posebno razvita, gre njen razvoj tudi v smeri turizma, h kateremu pripomore vse večja ozaveščenost ljudi v odnosu do okolja skrbi za ohranjanje dosežkov naših prednikov.
Našo ekskurzijo bomo začeli pred šolo. Pot nas bo vodila v smeri Adlešicev. Cilj naše ekskurzije bo spoznavanje vodnih virov tega dela Bele krajine, naravne in kulturne dediščine ter izvajanje terenskih nalog.
Izbrala sem le nekaj zanimivosti v tem delu Bele krajine, ki še ni dovolj raziskan in urejen. Se pa tu najde za vsako dušo nekaj. Pot lahko prevozite, prehodite ali prekolesarite, uživate v naravnem okolju, na čistem zraku, v ptičjem petju, opazovanju narave, srečevanju z ljudmi …Dolga je približno 20 km, odvisno po katerih poteh se odpravimo, in jo ob zmerni hoji prehodimo v šestih urah.
Cilji in vsebina učne poti:
- spoznavanje zgodovinskih in geografskih ter etnoloških značilnosti krajev,
- nastanek vodne jame Vodenica in njen pomen za življenje ljudi v preteklosti ter uporaba,
- spoznavanje domače obrti v Adlešičih in okolici (izdelovanje domačega platna, pisanice, vezenje, izdelovanje čipk…) ,
- čebelarstvo in čebelarski proizvodi,
- reka Kolpa – rastline, živali in dejavnosti povezane z njo,
- spoznavanje in doživljanje različnih ekosistemov,
- prepoznavanje različnih rastlinskih in živalskih vrst ter njihov pomen za zdravo življenje ljudi,
- oblikovanje odgovornega odnosa do okolja in spodbujanje interesov za njegovo aktivno varovanje,
- presojanje o škodljivosti negativnih vplivov pretiranih posegov človeka v naravno okolje in popravljanje le-teh,
- ohranjanje zdravega okolja za prihodnje rodove.
Avtor ekskurzije: Helena Željko -
Mesto Črnomelj je največje naselje v Beli krajini. Staro mestno jedro stoji na pomolu v tesnem okljuku rek Lahinje in Dobličice na nadmorski višini 156 metrov. Je prometno križišče Bele krajine, saj se v njem odcepijo ceste proti Metliki, Semiču in naprej proti Dolenjskim Toplicam, v smeri državne meje pa proti Adlešičem, Gribljam, Vinici ali prek Starega trga ob reki Kolpi do Kočevja. Prvič ga pisni viri omenjajo že 1228 leta z imenom Schirnomel. Čez slabih petdeset let, natančneje leta 1277 so naselje, nastalo okrog gradu, povzdignili v trg. Leta 1407 je dobilo mestne pravice in postalo mesto, ki danes šteje okoli 6.000 prebivalcev.
Naselje Črnomelj, znano že iz antičnih časov. Osrednji trg oblikujejo srednjeveški grad, komenda nemškega viteškega reda, in poslopje nekdanje hranilnice in posojilnice. Ob glavni ulici stoji župnijska cerkev sv. Petra, nedaleč stran pa gotska cerkev sv. Duha in pastoralni center. Številne hiše imajo vzidane spominske plošče, ki pričajo o pomenu mesta med 2. svetovno vojno, saj je bila Bela krajina zibelka partizanstva.
Za obiskovalce je zanimiva tudi Maleričeva hiša - hiša belokranjskih rokodelcev, v kateri se pripravljajo različne razstave, izobraževalne delavnice, prodajajo pa tudi izdelke domače obrti. V sklopu jedra domuje črnomaljska klet oz. ljubiteljem vina odprt degustacijski prostor Vinarskega informacijskega centra Bela krajina.
Dejavnosti za učence: panoramski ogled mesta in najpomembnejših stavb.
-
Ob cesti Črnomelj – Adlešiči, pri vasi Bedenj, je naravna votlina, ki ji domačini pravijo Hajdučka jama. Pred tridesetimi leti se je dalo vanjo še splaziti, danes pa je obrasla z grmovjem in po pripovedovanju domačinov močno onesnažena. S podzemnimi rovi sega vse do reke Kolpe med Dolenjci in Fučkovci, kar je razvidno tudi iz zemljevida. Ime je dobila po Hajdukih iz turških časov, ki so ropali in požigali hiše.Dejavnosti za učence: ugotavljanje rabe tal in spreminjanje pokrajine v okolici, negativni posegi človeka v okolje.
-
Curek se nahaja v manjši vrtači med Veliko Plešivico in Pribinci, je zelo lep primer iznajdljivosti, pridnosti in ustvarjalnosti naših prednikov, žal pa je tudi potreben obnove.
Dejavnosti za učence: analiza vode, merjenje temperature vode in zraka, odnos ljudi do okolja nekoč in danes.
-
Na skrajnem jugovzhodnem delu Bele krajine, nad strmim bregom reke Kolpe, poraslim z gozdnim drevjem in grmičevjem, leži na vrtačasto terasastem terenu vas Adlešiči.
Poseljeni so bili že v prazgodovini, saj so na Preložniku in Veliki Plešivici našli sledove ilirskih postojank. V Adlešičih in njihovi okolici se več ljudi ukvarja z izdelovanjem pisanic, domačega platna, pletenjem košar, šivanjem belokranjskih noš, vezenjem prtičkov in v zadnjem času tudi s filcanjem ovčje volne. Iz Adlešičev in okolice pa nikoli ne oddidemo lačni ali žejni, saj za to poskrbijo gostoljubni domačini in Društvo kmečkih žena Adlešiči. Slednje se – kot tudi ostala društva - trudi ohranjati ljudske običaje in tradicijo nekdanjega življenja ljudi.
Tudi Kolpa nam ponuja mnogo doživetij, ob njej se lahko marsičesa naučimo.
V okolici Adlešičev je več čebelarjev, ki ohranjajo starodavno slovansko tradicijo pridobivanja medu in čebeljih izdelkov iz avtohtone kranjske čebele. Zelo dolgo in uspešno tradicijo ohranja družina Adlešič iz Purge.
Grad Pobrežje stoji na strmi prepadni steni ob reki Kolpi. V turških časih je imel pomembno vlogo pri obrambi proti Turkom. Grad Pobrežje je za učence, dijake, študente, turiste, slikarje, zgodovinarje in etnologe najprivlačnejši kraj v Beli krajini. V njegovi bližini stojita tudi Kuzmin mlin in žaga. Čeprav ne delujeta več, obiskovalce vedno znova prevzameta s svojo lepoto.
Velika in Mala Plešivica sta vinorodna hriba, ki se nahajata v bližini Adlešičev. Če ne veste, kam bi se med vikendi odpravili, sta Velika in Mala Plešivica prava točka za sprehode v naravi, druženja s prijatelji, nabiranje kostanja in umik od mestnega načina življenja.
Dejavnosti za učence: ogled kraja in etnoloških posebnosti, ogled muzeja domače obrti pri Cvikovičevih, ogled demonstracije izdelave domačega platna, opazovanje in spoznavanje živalskega in rastlinskega sveta v in ob reki Kolpi, analiza vode, merjenje temperature vode in zraka, hitrosti rečnega toka, uporaba reke nekoč in danes, negativni posegi človeka v okolje v okolici reke... -
Vodnjak Vodenica leži v vrtači med Malimi in Velikimi seli pri Adlešičih.
Besedo vodenica najdemo v slovenskem pravopisu, v njej je naglašen tretji zlog besede in pomeni bolezen. V primeru vodnjaka med Malimi in Velikimi seli beseda po pripovedovanju krajanov pomeni nahajališče vode, vodno jamo ter tudi globoko kraško vrtačo, v kateri se ta vodnjak nahaja.
Zapisanih podatkov o vodnjaku Vodenica ni, tako da navedeni podatki izhajajo iz ustnega vira. Domačini iz Velikih in Malih sel so ga obnovili in ga 17. septembra 2010 slovesno odprli kot naravno in kulturno znamenitost, ki bo odslej naprej učilnica v naravi.
Dejavnosti za učence: ogled obnovljene vodne jame, analiza vode iz vodnjaka in primerjava z vodo iz Curka, Kolpe in vodovoda, merjenjenje temperature zraka in vode ter primerjava z ostalimi lokacijami, spoznavanje kraškega reliefa tega dela Bele krajine, risanje skice terena, rastlinske vrste v okolici (Veliko bukovje).