Section outline



  • OKOLJE: Podnebne spremembe & trajnostni razvoj





    • V modulu bomo preučevali sestavo atmosfere. Tega se lotevamo zato, ker večina znanstvenikov meni, da človekova dejavnost spreminja sestavo ozračja z naraščanjem koncentracije toplogrednih plinov.

      Ta modul je razdeljen na naslednje enote:

      • Struktura in sestava ozračja
      • Človekov vpliv na ozračje. Klimatske spremembe
      • Trajnostni razvoj

      Narejeno s pomočjo MakeBeliefsComix.com
    • cc

      Če ni drugače označeno, je vsebina tega spleta javno dobro in pod Creative Commons License

      Authorja: Bernat Martínez (itemsproject@gmail.com) & Emilio Moncho

  • ATMOSFERA: ZNAČILNOSTI IN SESTAVA
  • ČLOVEŠTVO IN NJEGOV VPLIV NA OZRAČJE. PODNEBNE SPREMEMBE
  • TRAJNOSTNI RAZVOJ
    • Obstajata dva različna pogleda, kako naj bi se razvijal naš planet
      Eden od njiju je ekonomski: Razvoj pomeni kar najhitrejšo gospodarsko dobrobit in razvoj.
      Drugi zadržuje varno okolje tudi v primeru, če kaka stvar ne more biti narejena.

      Med obema pogledoma se nahaja trajnostni razvoj, ki upošteva ekonomske in okoljske vidike.

      Tako bomo v tej enoti proučevali naslednje koncepte:
      • neomejena rast znotraj omejenega planeta
      • ekološki odtis in asimetrična razdelitev virov
      • kaj se lahko ukrene, da bi se dosegel trajnostni razvoj


    • 1. Problem neomejene rasti na omejenem planetu

      A
      Prebivalstvo na zemlji stalno narašča, stopnja rasti je previsoka. Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED 1988) je poudarila: »V mnogih delih sveta narašča prebivalstvo tako hitro, da tega ne morejo slediti razpoložljivi okoljski viri, hitrost naraščanja potreb presega vsako razumno pričakovanje napredka v izgradnji stanovanj, v zdravstveni oskrbi, zadovoljivi prehrani in preskrbi z energijo«.

      Po drugi strani je ta rast osredotočena na mesta. V zadnjih 65 letih se je po izjavah Svetovne komisije za okolje in razvoj (WCED 1988) mestno prebivalstvo v deželah razvijajočega se sveta podeseterilo. Če je 1990. l. samo 10 odstotkov ljudi živelo v mestih, je bilo 2007 prvo leto, ko je več ljudi živelo v mestih kot pa v ne urbanih področjih


    • 2. Ekološki odtis in asimetrična (neenakomerna) razdelitev virov

      Planet Zemlja ima veliko količino naravnih virov, vendar ta ni neizčrpna. Da bi vzpostavili mejo za še vzdržno porabo naravnih virov, sta dva raziskovalca (W. Rees, y M. Wackernager izdelala indikator, ekološki odtis v letu 1990.

      Ekološki odtis nam omogoča, da izračunamo obremenitev Zemlje s strani človeka, z drugimi besedami količino virov, ki jih posameznik uporablja za življenje.

      Tako danes človeštvo izkorišča vire, ki bi jih 1.5 planeta Zemlje proizvedlo v enem letu. To pomeni, da Zemlja potrebuje leto in pol za obnovitev enoletne človekove porabe teh virov. Torej naravnih virov počasi zmanjkuje.

      a


    • 3. Kaj lahko storimo, da dosežemo trajnostni razvoj?
    • green-earth.jpg
      Stopnja porabe ogroža prihodnost naše civilizacije. Zemeljske vire trošimo hitreje, kot se morejo obnavljati. Uporabljamo torej zaloge naših otrok

      To nas sili v to, da določimo še sprejemljiv koncept razvoja.. Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED 1988) ga takole določa:

      Človeštvo ima sposobnost, da zadovolji sedanje potrebe, ne da bi ogrozilo sposobnost prihodnjih generacij zadovoljiti njihove potrebe.


      A kako lahko dosežemo trajnostni razvoj?

      V tem poglavju si bomo ogledali sprejete ukrepe za dosego tega cilja, pa tudi tiste, ki bi bili prav tako sprejemljivi.

    • Kakšno bi bilo "vzdržno" mesto?
      V naslednji aktivnosti bomo analizirali različne vrste energije, ki bi jih lahko uporabljali v "vzdržnem" mestu.

    • Evaluacija
      I. Znanstvena kompetenca
    • II. Jezikovna kompetenca
    • III. Kompetenca Učenje učenja