Obstajata dva različna pogleda, kako naj bi se razvijal naš planet Eden od njiju je ekonomski: Razvoj pomeni kar najhitrejšo gospodarsko dobrobit in razvoj. Drugi zadržuje varno okolje tudi v primeru, če kaka stvar ne more biti narejena.
Med obema pogledoma se nahaja trajnostni razvoj, ki upošteva ekonomske in okoljske vidike.
Tako bomo v tej enoti proučevali naslednje koncepte:
neomejena rast znotraj omejenega planeta
ekološki odtis in asimetrična razdelitev virov
kaj se lahko ukrene, da bi se dosegel trajnostni razvoj
1. Problem neomejene rasti na omejenem planetu
Prebivalstvo na zemlji stalno narašča, stopnja rasti je previsoka. Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED 1988) je poudarila: »V mnogih delih sveta narašča prebivalstvo tako hitro, da tega ne morejo slediti razpoložljivi okoljski viri, hitrost naraščanja potreb presega vsako razumno pričakovanje napredka v izgradnji stanovanj, v zdravstveni oskrbi, zadovoljivi prehrani in preskrbi z energijo«.
Po drugi strani je ta rast osredotočena na mesta. V zadnjih 65 letih se je po izjavah Svetovne komisije za okolje in razvoj (WCED 1988) mestno prebivalstvo v deželah razvijajočega se sveta podeseterilo. Če je 1990. l. samo 10 odstotkov ljudi živelo v mestih, je bilo 2007 prvo leto, ko je več ljudi živelo v mestih kot pa v ne urbanih področjih
2. Ekološki odtis in asimetrična (neenakomerna) razdelitev virov
Planet Zemlja ima veliko količino naravnih virov, vendar ta ni neizčrpna. Da bi vzpostavili mejo za še vzdržno porabo naravnih virov, sta dva raziskovalca (W. Rees, y M. Wackernager izdelala indikator, ekološki odtis v letu 1990.
Ekološki odtis nam omogoča, da izračunamo obremenitev Zemlje s strani človeka, z drugimi besedami količino virov, ki jih posameznik uporablja za življenje.
Tako danes človeštvo izkorišča vire, ki bi jih 1.5 planeta Zemlje proizvedlo v enem letu. To pomeni, da Zemlja potrebuje leto in pol za obnovitev enoletne človekove porabe teh virov. Torej naravnih virov počasi zmanjkuje.