Prekmurje 2023
Section outline
-
Namen enodnevne ekskurzije je spoznavanje naravnih in družbenih značilnosti obpanonske Slovenije. Prvi postanek bo v Mariboru, kjer bo krajši samostojni ogled mesta in bodo dijaki uporabili mobilno aplikacijo za vnos lokalnih znamenitosti. Pot bomo nadaljevali do Petanjcev, kjer bomo spoznali Vrt spominov in tovarištva, primer zaščitenega kulturnega spomenika, ki je povezan z naravno in kulturno dediščino krajev ob Muri. Mimo naselja Pušča, ki je zgled urejene romske skupnosti, se bomo zapeljali v Mursko Soboto. Po prostem času (namenjenem kosilu) bomo nadaljevali do Bogojine, kjer si bomo ogledali znamenito Plečnikovo belo golobico. Pot nas bo vodila po 2. največjem krajinskem parku Slovenije to je KP Goričko. Skozi Moravske toplice se bomo peljali do gradu Grad, kjer bo voden ogled gradu, nato pa bomo obiskali doživljajski park Vulkanija. Po zaključenem vodenem ogledu se bomo vrnili v Ljubljano preko Gornje Radgone, Lenarta in mimo Maribora.
Učni cilji:- pridobijo prostorsko predstavo obpanonske Slovenije
- znajo se orientirati v pokrajini s pomočjo tiskanega in digitalnega zemljevida, pri čemer pridobijo zmožnost uporabe IKT
- spoznajo geološki razvoj in pojav vulkanizma v Sloveniji
- razumejo varstvo okolja na primeru krajinskega parka in zaščito kulturnega spomenika
- ovrednotijo pomen naravnih virov za gospodarski razvoj pokrajine
- spoznajo kulturno in etnološko dediščino obiskanega območja
- razvijejo pozitiven odnos do sobivanja z etnično manjšino in etnično skupino
Avtor ekskurzije: Polona Ostanek, 2023 -
Zbor dijakov na parkirišču ob gradu Fužine in odhod avtobusa ob 7.00. Dijaki potrebujejo:
- oblačila in športno obutev primerno vremenski napovedi
- pisalo, trdno podlago in mobilni telefon (z mobilnimi podatki)
- malico in denar, saj v ceno ekskurzije ni vključena hrana. -
Maribor je po velikosti drugo slovensko mesto. Je gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije.
Maribor je v slabem tisočletju doživljal vzpone in padce. Ni bil veliko in pomembno mesto, sredi 18. stoletja pa se je vendarle začel počasi vzpenjati. Nov zagon je dobil med prvo industrializacijo v drugi polovici 19. stoletja. V avstrijskem cesarstvu je bil v senci Gradca, glavnega mesta vojvodine Štajerske, kateri je Maribor upravno politično več stoletij pripadal, vse do zloma Avstro Ogrske leta 1918. Slovenci so v obdobju narodnega prebujenja dali mestu novo ime. Prvič ga je v pismu Ljudevitu Gaju leta 1836 zapisal pesnik Stanko Vraz. Sestavil ga je iz osnove mar (kar pomeni vnemo, skrbnost) in pripone bor (boj) po zgledu na nemško-zahodno slovansko dvojico Brandenburg: Branibor. 1861 je Maribor postal politično, gospodarsko in kulturno središče Slovencev na Štajerskem. Mesto se je razmahnilo v novi državi, Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Jugoslaviji), ko je po koncu prve svetovne vojne razpadla Avstro-Ogrska. Postalo je važno upravno središče severovzhodne Slovenije, dobilo vrsto kulturnih in prosvetnih institucij in kar nekaj nove industrije. Med drugo svetovno vojno je bilo mnogo nasprotnikov nacizma pregnanih in ustreljenih, mesto pa je bilo porušeno zaradi letalskih napadov. Ko je bilo mesto leta 1945 osvobojeno, so se vračali nekdanji Mariborčani, pridružili so se jim ljudje iz različnih krajev Slovenije in Jugoslavije. Obnoviti je bilo treba porušeno mesto, nato pa se lotiti gradnje močne industrije.
Dolga leta je Maribor sodil v sam vrh jugoslovanske industrijske proizvodnje, kar se je kasneje izkazalo kot slabo. Posledice enostranskega razvoja so bile namreč posebej vidne ob razpadu Jugoslavije in izgubi pomembnega jugoslovanskega trga. V devetdesetih se je mesto tako znašlo v krizi. Propadanje nekoč največjih tovarn, brezposelnost in izseljevanje prebivalcev sta pripomogla k temu, da se je utrip mesta za nekaj časa tako rekoč ustavil. Čas in močna volja sta mestu odprla nove poti razvoja.
Vir: https://maribor.si/moje-mesto/zgodovina-maribora/predstavitev-mesta-maribor/
Za spoznavanje lokalnih znamenitosti dijaki uporabijo mobilno aplikacijo in spletno stran Visit Maribor. Čas namenjen spoznavanju je 60 minut.
-
Vas Petanjci štejejo med najstarejše znane naselbine v Prekmurju. Prvi doslej znani zapis o naselju na tem mestu sega v leto 1229 (Petheneg), ko je lastnik posesti Petan prodal večji del svojih zemljišč ob Muri rodbini Nadasdy. Po Petanu naj bi dobil kraj tudi ime.
Vir: https://www.dr-siftar-fundacija.org/si/vsebina/vrt/obcina-tisina/
Voden ogled Vrta spominov in tovarištva, ki je možen ob predhodni najavi. Vstopnine ni.
-
Pušča največje romsko naselje v Sloveniji, ki je zgled urejene romske skupnosti.
Dijaki opazujejo urejenost naselja in zapišejo odgovore na vprašanja v delovnem listu.
-
Murska Sobota je mestna občina in je upravno, gospodarsko ter kulturno središče Prekmurja.
Prve sledi poselitve na arheoloških najdiščih na južnem obrobju Murske Sobote segajo v čas okoli leta 4400 pr. n. št. V čas bakrene dobe okoli leta 3600 pr. n. št. sodi najstarejše znano žgano grobišče v Sloveniji in največje iz tega obdobja v srednjeevropskem prostoru, odkrito blizu Kroga. Na arheoloških najdiščih pri Murski Soboti so bile najdene sledi keltskih osvajanj, ki se najlepše kažejo v grobnih pridatkih moških in ženskih grobov. O času rimske zasedbe med 1. in 3. stoletjem nam pričajo rimski nagrobnik, grobovi s pridatki ter sledi zaselkov in rimske vile. Južno od Murske Sobote so bila odkrita nahajališča zgodnjeslovanske poselitve iz druge polovice 6. stoletja, v čas med 8. in 11. stoletjem pa sodijo slovanski skeletni grobovi s priloženimi lonci in drugimi osebnimi predmeti.
O srednjeveški podobi Murske Sobote vemo zelo malo. Prvo naselje je zraslo v bližini stolne in župne cerkev sv. Nikolaja, na lokaciji današnjega gradu pa naj bi se v 13. stoletju razvil dvor, ki je bil sedež zemljišča Belmura. Vmes se je v naslednjih stoletjih razvilo današnje mesto, ki je imelo do konca 19. stoletja podobo podeželskega trga. Šele tedaj je kot okrajno središče začelo z novimi javnimi stavbami, bankami in meščanskimi hišami dobivati podobo mesta. Največjo rast je Murska Sobota doživela v drugi polovici 20. stoletja, ko je zaradi razvoja industrije privabljala nove prebivalce. Priseljenci so bili pretežno ljudje iz regije, ki sicer velja za območje največjega izseljevanja v Sloveniji.
V sodobnem času so bili deli okoliških vasi spremenjeni v primestna naselja, industrija, obrtni, trgovski, logistični in rekreacijski centri pa so obdali obrobje mesta, kamor so bile preseljene tudi bolnišnica in nekatere šole.
Vir: https://www.murska-sobota.si/mestna-obcina/murska-sobota/skozi-zgodovino
Dijaki se samostojno sprehodijo po mestu do evangeličanske cerkve nato mimo Trga zmage do Soboškega gradu in grajskega parka. Ob tem uporabijo aplikacijo lokalne zanimivosti in vnesejo 4 navedene znamenitosti. Predviden je čas za kosilo. -
Na pobočju Bogojinskih goric, kjer griči začnejo prehajati v Goričko, stoji "bela golobica", kot snežno beli cerkvi pravijo domačini. Cerkev Gospodovega vnebohoda sodi med najmodernejše cerkvene stavbe v Evropi. Plečnikova mojstrovina, ki je bila postavljena v letih 1924–1927, in sicer ob stranici starejše baročne cerkve. Današnji vhod je star glavni vhod z zvonikom z značilnimi plečnikovskimi likovnimi oblikami in pročeljem nad vhodom, kjer je velik steber s Kristusovim kipom. Pokrajinska stavbarska tradicija se kaže v notranjosti cerkve, kjer je Plečnik uporabil sestavine starokrščanske arhitekture s kamnitimi stebri in lesenim stropom, okrašenim z izdelki prekmurskih lončarjev.
Prirejeno po: https://www.rk-zupnijabogojina.si/pages/zupnijska-cerkev.php
Dijaki si ogledajo cerkev in odgovorijo na vprašanja v delovnem listu. -
Moravske toplice so zdravilišče na podlagi termo-mineralne vode. Pomembnost turizma v kraju nam dokazuje leta 1983 preimenovanje kraja Moravci v Moravske toplice. Po podatkih SURS-a je bila med zdraviliškimi občinami po številu prenočitev turistov za leto 2022 občina na 2. mestu, saj je zabeležila malo več kot 0,5 mio prenočitev.
Dijaki ob vožnji skozi naselje prepoznajo značilnosti turistične dejavnosti v pokrajini.
-
Največji baročni grad v Sloveniji so pričeli graditi vitezi templarji v 11. stol. Dogradili so ga v 16. in 17. stol., današnjo podobo pa je dobil z dozidavo in prenovo v 18. in 19. stol. Grajsko poslopje obdaja velik park, ki je bil zasnovan v angleškem slogu. Velika drevesa tulipanovcev, platan, gledičevk, rdečih bukev, gabrov in hrastov navdajajo z veličastnostjo in več stoletno dolgoživostjo. Na grajskem dvorišču vrejo energije iz globine Zemlje, ki jih večina ljudi čuti kot toploto ali mravljince. Z gradom je povezanih nekaj legend, najbolj znana je legenda o zmaju z zlato krono.
Vir: https://visitpomurje.eu/raziscite/grad-grad-na-gorickem
Doživljajski park Vulkanija stoji na kraterju vulkana, ki je bruhal pred tremi milijoni let. Park predstavi zgodovino vesolja, od Velikega poka do izoblikovanja Osončja in Zemlje, glavne geološke značilnosti Zemlje, delovanje vulkanov in posledice vulkanizma. Geološki muzej predstavlja delo v kamnolomu ter značilne kamnine Goričkega, mineral olivin ter nekatere druge minerale in fosile.
Povzeto po: https://www.vulkanija.si/go/971/O-dozivljajskem-parku-Vulkanija
Ogled gradu in Vulkanije, ki traja približno 3 ure je voden, zato je potrebno plačilo vstopnine. Dijaki opazujejo, sodelujejo in rešijo delovni list.
Vstopnina: https://www.park-goricko.org/go/1071/Vstopnina-in-odpiralni-cas
