Murska Sobota

Murska Sobota je mestna občina in je upravno, gospodarsko ter kulturno središče Prekmurja.

Prve sledi poselitve na arheoloških najdiščih na južnem obrobju Murske Sobote segajo v čas okoli leta 4400 pr. n. št. V čas bakrene dobe okoli leta 3600 pr. n. št. sodi najstarejše znano žgano grobišče v Sloveniji in največje iz tega obdobja v srednjeevropskem prostoru, odkrito blizu Kroga. Na arheoloških najdiščih pri Murski Soboti so bile najdene sledi keltskih osvajanj, ki se najlepše kažejo v grobnih pridatkih moških in ženskih grobov. O času rimske zasedbe med 1. in 3. stoletjem nam pričajo rimski nagrobnik, grobovi s pridatki ter sledi zaselkov in rimske vile. Južno od Murske Sobote so bila odkrita nahajališča zgodnjeslovanske poselitve iz druge polovice 6. stoletja, v čas med 8. in 11. stoletjem pa sodijo slovanski skeletni grobovi s priloženimi lonci in drugimi osebnimi predmeti.

O srednjeveški podobi Murske Sobote vemo zelo malo. Prvo naselje je zraslo v bližini stolne in župne cerkev sv. Nikolaja, na lokaciji današnjega gradu pa naj bi se v 13. stoletju razvil dvor, ki je bil sedež zemljišča Belmura. Vmes se je v naslednjih stoletjih razvilo današnje mesto, ki je imelo do konca 19. stoletja podobo podeželskega trga. Šele tedaj je kot okrajno središče začelo z novimi javnimi stavbami, bankami in meščanskimi hišami dobivati podobo mesta. Največjo rast je Murska Sobota doživela v drugi polovici 20. stoletja, ko je zaradi razvoja industrije privabljala nove prebivalce. Priseljenci so bili pretežno ljudje iz regije, ki sicer velja za območje največjega izseljevanja v Sloveniji.

V sodobnem času so bili deli okoliških vasi spremenjeni v primestna naselja, industrija, obrtni, trgovski, logistični in rekreacijski centri pa so obdali obrobje mesta, kamor so bile preseljene tudi bolnišnica in nekatere šole.