Section outline

  • Skrči Razširi

    Splošno

    Skrči vse Razširi vse
    Začetna točka ekskurzije je pri Osnovni šoli Benedikt. Na ekskurzijo se lahko odpraviš peš ali s kolesom. Pot vodi do Slatinskih vrelcev, nadaljuje se na območju Rimskih gomilnih grobišč in se konča pri cerkvi Svetih Treh Kraljev.
    Pri vsaki točki ekskurzije so dodane naloge, ki jih opravijo učenci.

    Učni cilji:
    - orientacija in gibanje s pomočjo kompasa in zemljevida,
    - izdelava panoramske skice domače pokrajine,
    - pridobivanje prostorskih predstav o domačem kraju,
    - Rimljani na slovenskih tleh.

    Gre za medpredmetno ekskurzijo, kjer se prepletajo cilji iz predmeta geografija in zgodovina.

    Ekskurzija traja nekje 4 šolske ure.

    Ekskurzijo je pripravila Petra Peroci, 2023.
  • Skrči Razširi

    Osnovna Šola Benedikt

    Osnovna šola Benedikt se je ustanovila na podlagi občinskega odloka o ustanovitvi JVIZ Osnovne šole Benedikt. Sedež šole je v osrednjem delu industrijsko obrtnega in spalnega naselja občine Benedikt. Benedikt je kraj v osrčju Slovenskih goric, ki leži med magistralno cesto Maribor – Gornja Radgona.

    Učenci šole prihajajo iz zaselkov: Benedikt, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Negovski Vrh, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Sveti Trije Kralji, Stara Gora, Štajngrova, Trotkova, Trstenik in Ženjak.

    Šola se razprostira na prostoru v velikosti 6390 m2. Značilnost naše šole je, da ima zelo lepo urejeno okolje, šolska igrišča in zelenice, ki otrokom omogočajo primerno sprostitev.

    Za izvajanje obveznega in razširjenega programa vzgojno – izobraževalnega procesa je v šolskem poslopju na voljo dvajset učilnic, enajst kabinetov, primerna zbornica, knjižnica, kuhinja in jedilnica, upravni prostori in dve dovolj veliki avli.

    Vir: https://osbenedikt.splet.arnes.si/osnovni-in-kontaktni-podatki/

    Naloga za učence
    Učenci na tej točki ekskurzije prejmejo kratko predstavitev učitelja o orientaciji. S pomočjo zemljevida in kompasa določijo smer poti do naslednje točke ekskurzije (Slatinski vrelci). 


  • Skrči Razširi

    Slatinski vrelci

    Ogledali si bomo Slatinske vrelce, ki ležijo 850 m Z od središča naselja Benedikt.

    Nosilec mineralnih vod na območju občine Benedikt so terciarni sedimenti miocenske (sarmatske) starosti. Mineralne vode v teh sedimentih se nahajajo na manjših globinah, do 100 m. Zaradi majhne globine temperatura vode ne presega 20°C. Peščeni vodonosniki so slabo prepustni in ne dovoljujejo črpanja večjih količin mineralne vode. Nižji deli terciarnih sedimentov iz starejšega miocena (helveta) pa so že sprijeti do stopnje, da se v njih pojavlja razpoklinska poroznost. Te plasti bi po oceni geologov lahko predstavljale geotermalni vodonosnik, ki bi bil primeren za izrabo.

    Kemijska sestava mineralnih vod je odvisna od mineraloške in petrografske sestave geotermalnega vodonosnika in plasti pod vodonosnikom. Geološki zavod Ljubljana je na območju treh vrtin, Helena, Pavla in Ana zajel vzorce v globini sarmatskega vodonosnika. Slatina Helena je relativno nizko mineralizirana. Tip vode iz slatine Helena lahko označimo kot kalcijsko-magnezijsko-(natrijsko) hidrogenkarbonatni. Slatina Pavla vsebuje nekaj več kalcijevih ionov, medtem ko so koncentracije magnezijevih ionov nekaj manjše. Tudi vodo iz slatine Pavla bi lahko označili kot kalcijsko-magnezijsko-(natrijsko)-hidrogenkarbonatni tip. Slatina Ana je zajeta z najglobljo vrtino, zaradi česar se že kažejo spremembe v kemijski sestavi. Voda iz slatine Ana spada v kalcijsko-natrijsko-magnezijsko-hidrogenkarbonatni tip.

    Vir: https://www.benedikt.si/objava/247539

    Naloga za učence
    Učenci na tej točki ekskurzije iščejo rešitve za uporabo te mineralne vode v lokalnem okolju.


  • Skrči Razširi

    Rimsko gomilno grobišče

    Ogldali si bomo Rimsko gomilno grobišče, ki leži 800 m SZ od središča naselja Benedikt nad pokopališčem.

    Gre za skupno 16 gomil, ki se nahajajo na pobočju poraščenem z gozdom in gozdno podrastjo. Te gomile so bile verjetno del obsežnega rimskega gomilnega pokopališča, katero se je razprostiralo med potokom Drvanja in naseljem Trstenik. Gre za ohranjene gomilne pokope, ki pripadajo prazgodovinskim prebivalcem v času zgodnje železne dobe (750 – 700 let pr. n. št.) in avtohtonemu romaniziranemu prebivalstvu iz 1. in 2. stoletja n. št., ki so ohranili tradicijo žganega pokopa pod zemeljsko kopico še v času rimske kolonizacije teh krajev.
    Sežiganje in pokopavanje pokojnikov v gomile je bilo v davnini ena od oblik pokopov na slovenskem območju. Pokojnika so upepelili, njegove ostanke so pa v žari položili v grobno konstrukcijo ali grobno jamo, ki je bila večinoma narejena iz lomljenih opečnih ali kamnitih plošč. Pokojniku so ob žaro položili različne predmete (nakit, orožje) in hrano v lončenih posodah, vse skupaj pa so nato zasuli z zemljo. 

    Med leti 1835 in 1943 je redko ohranjene predmete iz gomil izkopal kaplan Franc Vrbnjak in so bile po letu 1900 podarjene muzeju Zgodovinskega društva Maribor. Gre za pokrovko, trinožnike, krožnike, lonce in skodelice, ki so sivo, črno in rjavo žgani, iz dobro prečiščene gline s sledovi barvnega premaza.

    Vir: https://www.benedikt.si/objava/247609

    Naloga za učence
    Učenci se na tej točki ekskurzije seznanijo z življenjem ljudi na tem območju v rimskem obdobju. Primerjajo rimske gomile s današnjim pokopališčem v bližini.

  • Skrči Razširi

    Cerkev Sveti Trije Kralji

    Ogledali si bomo cerkev Sv. Treh Kraljev, ki stoji na slemenu 305 m visokem griču in je 1,5 km JV od središča naselja Benedikt.

    Cerkev Sv. Treh Kraljev je dovolil pozidati salzburški nadškof Matevž Lang pl. Wellenburg leta 1521, kot podružnično romarsko cerkev. V letih med 1521 in 1528 so župljani najprej zgradili enoladijsko cerkev. Plašč današnje cerkve ali vsaj ladje, je bil verjetno dokončan leta 1558. V drugi polovici 16. stoletja je bil pozidan zvonik in obokani obe stranski ladji (prezbiterij je bil obokan šele leta 1564, ladijski prostor pa leta 1577). V naslednjih stoletjih (leta 1756 ali 1757) je bila prizidana zakristija z oratorijem. Med 1902 in 1903 je bila v celoti obnovljena notranjost in zunanjost. Poznogotska triladijska cerkev sodi med največje umetnostne spomenike v Sloveniji. Štiri zunanje portale krasijo oporniki ter venčni zidec, ki se nad vrati in pod okni pravokotno lomi. Zvonik je nadstropje višji kot sleme strehe in ima dodan stolpič s stopniščem. Vhod v cerkev z juga, zahoda in severa predstavljajo trije bogato členjeni portali, četrti, v južni steni prezbiterija, je preprostejši. Nad zahodnim portalom je letnica 1558. Notranjost je tridelna stopnjevana dvorana. Slopi so osemkotni in imajo konkavno posnete stranice in geometrično okrašene baze. Obok glavne ladje leži na konzolnih služnikih, ki se na vrhu razdelijo v mrežasto prepleteno grebenje. Shema oboka je preplet križnih obokov čez eno in dve poli. V stranskih ladjah je obok križno grebenast, služniki pa segajo do tal. Na sklepnikih v glavni ladji so letnica 1577, ime Lucasa Novakha, mojstrski znak, ter kratica GJ ali CJ. Prezbiterij je širok in precej nizek, rebra nosijo poligonalni služniki z renesančnimi kapiteli. Shema oboka je rombasta zvezda. Na sklepnikih so simboli evangelistov in letnica 1564. Posebej dragoceni so oltarji. Najstarejši je oltar Kristusovega rojstva, in ima značilen gotski krilni oltar. V glavni vdolbini se nahaja božični prizor z jaslicami. Tukaj je prikazan Jezusov rodovnik. Drugi je preprostejši iz okoli leta 1620 in je posvečen Trem kraljem. Renesančni oltar Marijinega vnebovzetja je leta 1611 naredil mariborski mizar Georg Stützl, kiparska skupina Marijinega vnebovzetja pa je nekaj desetletij mlajša, iz leta 1636 in je predstavnik zlatih oltarjev 17. stoletja. Zanimiva je tudi kamnita prižnica z reliefi, ki stoji ob stebru ob slavoloku.

    Vir: https://www.benedikt.si/objava/247524

    Naloga za učence
    Učenci na razgledni točki narišejo panoramsko sliko okolice.