Section outline

  • Ogldali si bomo Rimsko gomilno grobišče, ki leži 800 m SZ od središča naselja Benedikt nad pokopališčem.

    Gre za skupno 16 gomil, ki se nahajajo na pobočju poraščenem z gozdom in gozdno podrastjo. Te gomile so bile verjetno del obsežnega rimskega gomilnega pokopališča, katero se je razprostiralo med potokom Drvanja in naseljem Trstenik. Gre za ohranjene gomilne pokope, ki pripadajo prazgodovinskim prebivalcem v času zgodnje železne dobe (750 – 700 let pr. n. št.) in avtohtonemu romaniziranemu prebivalstvu iz 1. in 2. stoletja n. št., ki so ohranili tradicijo žganega pokopa pod zemeljsko kopico še v času rimske kolonizacije teh krajev.
    Sežiganje in pokopavanje pokojnikov v gomile je bilo v davnini ena od oblik pokopov na slovenskem območju. Pokojnika so upepelili, njegove ostanke so pa v žari položili v grobno konstrukcijo ali grobno jamo, ki je bila večinoma narejena iz lomljenih opečnih ali kamnitih plošč. Pokojniku so ob žaro položili različne predmete (nakit, orožje) in hrano v lončenih posodah, vse skupaj pa so nato zasuli z zemljo. 

    Med leti 1835 in 1943 je redko ohranjene predmete iz gomil izkopal kaplan Franc Vrbnjak in so bile po letu 1900 podarjene muzeju Zgodovinskega društva Maribor. Gre za pokrovko, trinožnike, krožnike, lonce in skodelice, ki so sivo, črno in rjavo žgani, iz dobro prečiščene gline s sledovi barvnega premaza.

    Vir: https://www.benedikt.si/objava/247609

    Naloga za učence
    Učenci se na tej točki ekskurzije seznanijo z življenjem ljudi na tem območju v rimskem obdobju. Primerjajo rimske gomile s današnjim pokopališčem v bližini.