Section outline

  • Collapse Expand

    General

    Collapse all Expand all

    Enodnevna ekskurzija "Kulturne znamenitosti mesta Ptuj"
    Voden ogled z vodičem iz turisične agencije TIC Ptuj in
    dva spremljevalna učitelja.

    Zbirališče na parkirišču pod gradom ob 8:00 preverjanje prisotnosti,
    —8:10 Z vodičem do znamenitosti Sončni park, Pokrajinski muzej,
    8:25 Orfejev spomenik, Mestni stolp, Cerkev sv. Jurija,
    8:35 Spomenik Sv. Florijana,
    8:45 Spomenik Marijin steber, Samostan sv. Petra in Pavla,
    8:55 Miheličeva galerija, doprsni kip Dušana Kvedra,
    9:15 Sprehod proti šolskemu centru,
    9:35 Malica,
    10:05 Izdelava in oddaja seminarske naloge računalniška učilnica,
    11:20 Zaključek.

    Delo dijakov: na razredni uri so dobili potrebne informacije o poteku ekskurzije.
    Poslušajo razlago vodiča si zapisujejo v beležko, znamenitosti fotografirajo.
    Po končanem ogledu izdelajo seminarsko nalogo v računalniški učilnici in jo oddajo
    v spletno učilnico.

    Cilji: Obnovijo zgodovino in zgodovinske, kulturne znamenitosti najstarejšega mesta Ptuj.
    Spoznajo kulturno in zgodovinsko vrednost spomenikov, cerkve sv. Jurija in samostana
    sv. Petra in Pavla, Miheličeve galerije.
    So fizično aktivni - hoja po načrtovani poti.

    Ocena: opravil (prisoten na ekskurziji, izdelal seminarsko nalogo, pregledana naloga)
               ni opravil (ni bil prisoten, ni oddane seminarske naloge)

    Avtor ekskurzije in fotografij: Anton Korošec, univ.dipl.inž.str.



  • Collapse Expand

    Na parkirišču pod gradom

    Kratek zgodovinski opis mesta Ptuj

    Območje Ptuja je bilo poseljeno že v pozni kameni dobi (neolitiku). To potrjujejo glinene posode in kamnite sekire, najdene na Grajskem griču in na območju današnje ptujske gimnazije. V pozni železni dobi so območje naselili Kelti, kar potrjujejo najdbe z Grajskega griča.
    Okoli leta 15. pr.n.št. je stara keltska naselbina prešla pod rimsko oblast in je bila vključena v vojaško pokrajino Ilirik, še pred tem pa je Petoviona v sklopu kraljestva Norik, v letih 6 - 9 pa je bila del Panonije. Rimljani so okrog leta 15 n. št. na desnem bregu Drave postavili vojaški tabor, od koder se je naselbina postopno razširila tudi na levi breg, kjer so nastale obrtniške četrti (ostanki rimske peči) in premožnejše četrti z vilami (Vičava, Bratje Reš). Leto 69 se šteje kot prva pisna omemba mesta Ptuj v zgodovinskih virih, ko Tacit piše o posvetu panonskih vojaških poveljnikov v taboru XIII. rimske legije Gemine.

    Vir besedila in slik Wikipedija

  • Collapse Expand

    Sončni park, Pokrajinski muzej

    Dominikanski samostan na zahodnem robu mesta je leta 1230 ustanovila Matilda, vdova Friderika III. Ptujskega. Dominikanci so svoje poslanstvo na Ptuju opravljali do razpusta samostana v letu 1786, ko so zgradbe spremenili v vojašnico. V začetku 20. stoletja so najlepše prostore odmerili za muzejske zbirke, danes pa ta izjemni spomenik služi kot kulturno prizorišče, od aprila do oktobra pa je dostopen tudi za oglede. Samostanski kompleks izkazuje gotsko in baročno podobo, park ob njem pa ponuja prekrasen razgled na reko Dravo.
    Pred samostanom je na mestu nekdanjega samostanskega vrta urejena zelena površina s formalno izpeljanimi potmi, imenovana Sončni park. Zelenice so zasajene z drevesi in grmovnicami, mednje pa so v preteklosti postavili več kamnitih spomenikov iz antične Petovione. Danes je del teh na ogled v Rimskem lapidariju na prostem za upravno stavbo muzeja ob vzhodni strani parka.

    Vir besedila in slik Staro mesto, nova doživetja.

  • Collapse Expand

    Orfejev spomenik, Mestni stolp, Cerkev sv. Jurija

    Orfejev spomenik je zraven ptujske vedute že dolgo simbol najstarejšega slovenskega mesta. Veličasten marmorni nagrobnik iz 2. stoletja stoji v samem centru starega mestnega jedra na Slovenskem trgu pred mestnim stolpom. Velja za najstarejši lapidarij (lapidarium, kamen) na prostem v Sloveniji, ki nosi ime po ptujskem zgodovinopiscu in kuratu Simonu Povodnu (Povodnov muzej ). Ta se je rodil se je 15. oktobra 1753 v Vrhovcih pri Sv. Juriju ob Pesnici, umrl pa 6. novembra 1841 na Ptuju. Glavno ljubezen je posvečal proučevanju domače zgodovine, za kar so mu klasična ptujska tla dajala ne samo pobudo, ampak tudi bogato torišče. Da očuva stare rimske spomenike in ostanke pred uničenjem, je leta 1830, ko je bil kaplan na Ptuju, dal v ptujski Mestni stolp vzidati do tedaj znane rimske spomenike in tako ustanovil prvi muzej na prostem pri nas. Med njimi so deli civilnih in vojaških nagrobnikov, pepelnic, žrtvenikov, reliefnih posvetilnih plošč in kvadrov.

    Mestni stolp na Ptuju je najmogočnejša mestna arhitektura, ki močno oblikuje mestno veduto najstarejšega slovenskega mesta. Če pogledamo na mesto z južne strani se ptujska veduta prikazuje okronana z mogočnim grajskim kompleksom, drugi najvidnejši poudarek pa mestni veduti daje visok in masiven stolp, simbol mestne veljave in moči. Mestni stolp stoji v samem centru starega mestnega jedra na Slovenskem trgu. Pozidan je bil že v času gotike, posebej pa ga omenja mestni statut iz leta 1376. Leta 1556 je ptujska mestna oblast naročila italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega stolpa postavi novega. Prvotno se je stolp dvigal v višini pet etaž in je bil prekrit z dvokapno streho, po požaru leta 1705 pa so se meščani zaradi varnosti odločili, da ga znižajo za eno nadstropje. Takrat je stolp dobil čebulasto streho. V požaru leta 1684 je zgorel cerkveni zvonik na sosednji mestni cerkvi (cerkev sv. Jurija) in cerkev je za pomoč pri izgradnji novega zaprosila mestno oblast. Ta se je odločila, da namesto obnove oziroma izgradnje novega cerkvenega zvonika, cerkvi podari mestni stolp. Stolp je zgrajen iz opeke, nadstropja pa so med seboj razdeljena s kamnitimi venci. Iz kamna so tudi nosilne lizene (lizena tudi imenovana pilastrski trak – navpični navidezni steber na steni oz. pilastru podobni zidni pas, ki ima delilno in podporno vlogo) in polkrožne odprtine, ki se povečujejo iz nadstropja v nadstropje.

    Proštijska cerkev sv. Jurija na Ptuju spada med najzanimivejše kulturne spomenike v Sloveniji. Stoji na Slovenskem trgu oziroma na jugovzhodnem (JV) obrobju najstarejšega dela Ptuja, na obrobju Grajskega griča oziroma robu vzpetine, kjer se ta prevesi v mlajši vzhodni del mesta. Ob njej je že v 1. stoletju vodila rimska lokalna cesta v dolino Grajene in dalje na vzhod. V neposredni bližini cerkve so arheologi leta 1937 odkrili ostanke starokrščanske bazilike iz 4. stoletja, kar dokazuje primestni značaj prej omenjene ceste in namembnost sedanjega cerkvenega prostora v pozni antiki. S stavbno-zgodovinsko zasnovo cerkve se je ravno zaradi njegove nadvse zanimive zgodovine ukvarjalo že več umetnostnih zgodovinarjev, ki pa so imeli dokaj različne poglede. Iz istega leta so tudi sledovi bazilike na Panorami in na Zg. Bregu oziroma Sp. Hajdini. Takrat je vsako mesto imelo samo po eno urbano baziliko ortodoksne (pravoverne) smeri nekateri zgodovinarji domnevajo, da je ta bila na Panorami, ostali pa sta bili oratorijskega pomena (Oratorij – obsežno delo za velik zbor ali celo dva zbora, več pevskih solistov in orkester. Besedilo je pogosto nabožno, dostikrat gre za zgodbe iz Svetega pisma).

    Vir besedila in slik Discover Ptuj

  • Collapse Expand

    Spomenik sv. Florijana

    Na enem od osrednjih ptujskih trgov starega mestnega jedra, ki je nastal v 14. stoletju v povezavi z vzhodnimi ali ogrskimi mestnimi vrati (Mestni trg), s svojo razgibano figuro kraljuje zanimiv spomenik, posvečen sv. Florijanu. V strahu pred nenehnimi požari, eden je zajel mesto in prizadel večino hiš starega mestnega jedra tudi leta 1744, so se meščani priporočili zavetniku pred požari sv. Florijanu in mu leta 1745 postavili velik spomenik. Kamniti svetnik v antičnem vojaškem oblačilu stoji na kopici oblakov, okrog njega pa vihra ogrinjalo in prapor, ki ga drži v levici. Putto (lik zavaljenega otročička, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili) ob svetnikovih nogah zliva vodo iz golide na cerkev, iz katere se proti oblakom stegujejo plameni. Prvotno je bila dinamično baročno razgibana kompozicija spomenika precej obsežnejša, saj so leta 1761 okrog Florijana postavili še osem figur, ki so obstopile osrednjo plastiko.

    Vir besedila in slik Discover Ptuj

  • Collapse Expand

    Spomenik Marijin steber, Samostan sv. Petra in Pavla

    Gre za zahvalni steber, postavljen v spomin na zmagovito bitko pri madžarskem Monoštru (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard), v kateri so avstrijske cesarske čete 1. avgusta 1664 skupaj z zavezniki premagale številčnejšo turško vojsko. Ptuj se je na srečanje s turško vojsko pričel pripravljati že v letu 1663, ko so se v njegovi okolici pričele zbirati cesarske čete pod poveljstvom italijanskega grofa Raimonda Montecuccolija. V samem mestu, ki je že slovelo kot pomembna obmejna trdnjava deželnih knezov Habsburžanov so vzpostavili visoko stanje obrambne pripravljenosti. Armada turškega velikega vezirja Ahmeda Köprülüja, je poleti 1664 prodirala iz smeri Velike Kaniže proti madžarsko – štajerski meji. Cilj okrog 120.000 glave turške vojske, je bil prečkati reko Rabo ter nadaljevati osvajalni pohod proti Dunaju. 26. julija 1664 je turška vojska z juga prispela do reke Rabe, nasproti pa se jim je s številčno veliko manjšo ˝združeno evropsko˝ armado postavil prav grof Montecuccoli. Pripadnike združene evropske armade so sestavljale avstrijske cesarske čete, med katerimi so pomemben del predstavljali Slovenci (Štajerci, Kranjci in Korošci) ter zavezniki Nemci, Francozi in Madžari (med slednjimi so bili tudi panonski oz. ogrski Slovenci ter Hrvati).

    Minoritski samostan na Ptuju je ena od najpomembnejših stavb starega mestnega jedra, ki na Minoritskem trgu proti zahodu zapira stari del mesta. Spodnji del trga zapira monolitno belo samostansko zidovje, na katero je z leve naslonjena prekrasna baročna cerkev sv. Petra in Pavla. V njenem pročelju nad vhodom, okrašenim s štirimi visokimi stebri v nišah na levi in desni strani stojita cerkvena zavetnika sv. Peter in Pavel.

    Vir besedila in slik Discover Ptuj


  • Collapse Expand

    Miheličeva galerija, doprsni kip Dušana Kvedra

    Miheličeva galerija nosi ime velikega slovenskega umetnika Franceta Miheliča, ki je Ptuju podaril svojo obsežno grafično zbirko ter celotno likovno zapuščino na papirju. Domuje v starem stolpu ob Dravi, zgrajenem leta 1551, ki je bil nekoč del renesančnega obrambnega sistema Ptuja. V galeriji sta na ogled dve stalni zbirki: Grafični kabinet Franceta Miheliča in Grafična zbirka Luigija Kasimirja. Galerija gosti razstave in dogodke domače in tuje sodobne likovne umetnosti.

    Vir besedila in slik Staro mesto, nova doživetja.

  • Collapse Expand

    Šolski center Ptuj, Strojna šola

    Šolski center Ptuj (ŠC Ptuj) je javni zavod, ki deluje na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.V šolskem centru Ptuj se izobražuje mladina, izvajajo programe prekvalifikacij in dokvalifikacij brezposelnih oseb, izobraževanje odraslih, ter izvajanje programov dodatnega usposabljanja zaposlenih. Javni zavod (Srednješolski center Ptuj) redno pridobiva dodatna sredstav iz naslova razpisanih projektov Evropskega socialnega sklada, CMEPIUSa, Ministrstva za šolstvo in šport, ostalih ministrstev ter razpisov Komisije EU.

    Šolski center Ptuj sestavljajo avtonomne pedagoške enote, oziroma šole:

    • Elektro in računalniška šola
    • Strojna šola
    • Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo
    • Višja strokovna šola
    • Medpodjetniški izobraževalni center
    Začetki Srednjega šolskega centra Ptuj segajo v leto 1979, ko je bil ustanovljen Srednje šolski center Ptuj. Kljub uvajanju novih programov je v 1980. letih zanimanje mladih za tovrstno izobraževanje začelo upadati. Vpis se je tako od leta 1980/81, ko se je v 34 oddelkih šolalo 1077 učencev, dobesedno razpolovili, saj je bilo leta 1984/85 vpisanih le še 508 učencev v 17 oddelki. Razlogi za upadanje vpisa so bili velike težave mladih pri iskanju prve zaposlitve, zelo nizek odstotek kadrovskih štipendij ... V času od 1981 do 1988 je deloval Srednješolski center Ptuj kot enovitna delovna organizacija, ki ga je najprej vodila ravnateljica Matilda Hlupič, nato pa Meta Puklavec. Leta 1993 se Srednješolski center Ptuj reorganizira v enojni zavod s petimi šolami. Triletni programi se združijo v poklicni elektro in strojni šoli, štiriletne pa v tehniški elektro in strojni šoli. Ta organizacijska oblika preživi le tri leta.

    Vir besedila in slik Wikipedija