Orfejev spomenik, Mestni stolp, Cerkev sv. Jurija

Orfejev spomenik je zraven ptujske vedute že dolgo simbol najstarejšega slovenskega mesta. Veličasten marmorni nagrobnik iz 2. stoletja stoji v samem centru starega mestnega jedra na Slovenskem trgu pred mestnim stolpom. Velja za najstarejši lapidarij (lapidarium, kamen) na prostem v Sloveniji, ki nosi ime po ptujskem zgodovinopiscu in kuratu Simonu Povodnu (Povodnov muzej ). Ta se je rodil se je 15. oktobra 1753 v Vrhovcih pri Sv. Juriju ob Pesnici, umrl pa 6. novembra 1841 na Ptuju. Glavno ljubezen je posvečal proučevanju domače zgodovine, za kar so mu klasična ptujska tla dajala ne samo pobudo, ampak tudi bogato torišče. Da očuva stare rimske spomenike in ostanke pred uničenjem, je leta 1830, ko je bil kaplan na Ptuju, dal v ptujski Mestni stolp vzidati do tedaj znane rimske spomenike in tako ustanovil prvi muzej na prostem pri nas. Med njimi so deli civilnih in vojaških nagrobnikov, pepelnic, žrtvenikov, reliefnih posvetilnih plošč in kvadrov.

Mestni stolp na Ptuju je najmogočnejša mestna arhitektura, ki močno oblikuje mestno veduto najstarejšega slovenskega mesta. Če pogledamo na mesto z južne strani se ptujska veduta prikazuje okronana z mogočnim grajskim kompleksom, drugi najvidnejši poudarek pa mestni veduti daje visok in masiven stolp, simbol mestne veljave in moči. Mestni stolp stoji v samem centru starega mestnega jedra na Slovenskem trgu. Pozidan je bil že v času gotike, posebej pa ga omenja mestni statut iz leta 1376. Leta 1556 je ptujska mestna oblast naročila italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega stolpa postavi novega. Prvotno se je stolp dvigal v višini pet etaž in je bil prekrit z dvokapno streho, po požaru leta 1705 pa so se meščani zaradi varnosti odločili, da ga znižajo za eno nadstropje. Takrat je stolp dobil čebulasto streho. V požaru leta 1684 je zgorel cerkveni zvonik na sosednji mestni cerkvi (cerkev sv. Jurija) in cerkev je za pomoč pri izgradnji novega zaprosila mestno oblast. Ta se je odločila, da namesto obnove oziroma izgradnje novega cerkvenega zvonika, cerkvi podari mestni stolp. Stolp je zgrajen iz opeke, nadstropja pa so med seboj razdeljena s kamnitimi venci. Iz kamna so tudi nosilne lizene (lizena tudi imenovana pilastrski trak – navpični navidezni steber na steni oz. pilastru podobni zidni pas, ki ima delilno in podporno vlogo) in polkrožne odprtine, ki se povečujejo iz nadstropja v nadstropje.

Proštijska cerkev sv. Jurija na Ptuju spada med najzanimivejše kulturne spomenike v Sloveniji. Stoji na Slovenskem trgu oziroma na jugovzhodnem (JV) obrobju najstarejšega dela Ptuja, na obrobju Grajskega griča oziroma robu vzpetine, kjer se ta prevesi v mlajši vzhodni del mesta. Ob njej je že v 1. stoletju vodila rimska lokalna cesta v dolino Grajene in dalje na vzhod. V neposredni bližini cerkve so arheologi leta 1937 odkrili ostanke starokrščanske bazilike iz 4. stoletja, kar dokazuje primestni značaj prej omenjene ceste in namembnost sedanjega cerkvenega prostora v pozni antiki. S stavbno-zgodovinsko zasnovo cerkve se je ravno zaradi njegove nadvse zanimive zgodovine ukvarjalo že več umetnostnih zgodovinarjev, ki pa so imeli dokaj različne poglede. Iz istega leta so tudi sledovi bazilike na Panorami in na Zg. Bregu oziroma Sp. Hajdini. Takrat je vsako mesto imelo samo po eno urbano baziliko ortodoksne (pravoverne) smeri nekateri zgodovinarji domnevajo, da je ta bila na Panorami, ostali pa sta bili oratorijskega pomena (Oratorij – obsežno delo za velik zbor ali celo dva zbora, več pevskih solistov in orkester. Besedilo je pogosto nabožno, dostikrat gre za zgodbe iz Svetega pisma).

Vir besedila in slik Discover Ptuj