Ekskurzija na Goro
Section outline
-
Današnja ekskurzija nas bo popeljala na Trnovski gozd oziroma točneje - na njegod vzhodni del, ki mu domačini pravijo Gora. Začeli bomo na izviru Hublja (240 m) in se nato preko Ajdovščine vzpeli vse do končnega cilja na Predmeji (okoli 880 m).
Po poti si bomo ogledali izvir Hublja, brečo, Col, škraplje pod Sinjim vrhom, Sinji vrh, Otliško okno, ter Predmejo.
Priporočam vam pohodniško obutev in topla oblačila. Ekskurzija ni primerna za vetrovne in zimske dneve, saj ima burja v tej pokrajini veliko moč, ta v kombinaciji z veliko količina snega pa ustvarja visoke snežne zamete.
Avtor ekskurzije: Matjaž Prezelj
Datum nastanka eksurzije: 15. 4. 2020
-
Ekskurzijo začnemo zjutraj ob 7.10.
V dolino se vrnemo okoli 16.00.
-
-
Izvir Hublja se nahajanad Ajdovščino na nadmorski višini 250 metrov. Reka izvira na stiku fliša (spodaj) in apnenca (zgora)j. Voda iz planote podzemno pronica do vododržnega fliša in tukaj prihaja na dan. Izvir je izhodišče različnih pohodnih poti. Nekaj metrov višje se nahaja Gostilna ob Izviru Hublja. Ob samem izviru in tudi pred gostilno je parkirišče, nekaj najlepšega pa je, če se do izvira Hublja odpravimo kar peš iz Ajdovščine. V mestu je kar nekaj parkirišč, kjer lahko pustimo svoj avtomobil.
-
Breča (iz italijanskega breccia – gramoz ali grušč) je grobozrnata klastična kamnina, zgrajena iz robatih drobcev mineralov ali kamnin, večjih od 2 mm, zlepljenih z mineralnim cementom ali finozrnato vezno kamnino, ki ima lahko enako ali drugačno sestavo kot drobci. Breča, ki je pred nami, je tudi počena. To je posledica velikih pritiskov ob drsenju v dolino.
Breči podobna kamnina je konglomerat.
-
Col je naselje in krajevna skupnost v Občini Ajdovščina. Sestavljeno je iz posamičnih domačij južno pod Kovkom (961 m) na Trnovskem gozdu, zaselka ob cestah Ajdovščina - Idrija in Ajdovščina - Podkraj, poslopij ob Starem gradu in gručastega osrednjega dela ob župnijski cerkvi sv. Lenarta.
Del naselja nad cerkvijo se imenuje Hrastova gorica, del pod cesto od šole proti Višnjam pa Orešje. Od tu vodita cesti proti Otlici in proti Vodicam.
Orešje je najstarejši del Cola, tam je tudi izvir vode. Ime je verjetno dobil po orehih (najbrž je bilo včasih tam veliko orehov). Hrastova gorica je dobila ime po hrastih,ki so včasih tam rasli. Hraste so posekali in jih odpeljali kot podpore v Benetke. Ostala vaška (neuradna) poimenovanja za dele Cola so:
- Gadja vas (za zadružnim domom, nad šolo)
- Žerivše (nad trgovino, nad Vodiško cesto)
- Zgojne (najbolj vzhodni, nov del se vedno hitreje poseljuje)
Naselje leži na stiku fliša in nariva kraških planot ob rimski cesti proti Hrušici. Izpostavljeno je močni burji.
Z osnovnošolci gremo na obisk v osnovno šolo.Nato si ogledamo lokalno pokopališče in ugotavljamo najbolj razširjene priimke v kraju.
Ko se vrnemo na parkirišče pri osnovni šoli si ogledamo čudovito panoramo zgornje Vipavske doline ter dela Krasa vse do morja.
-
Škraplje so podolgovat žlebovi na neporaslih površinah trdega apnenca, ki nastanejo pod vplivom tekoče vode. Škraplje so ena od značilnih geomorfoloških oblik, ki jih najdemo povsod po kraškem svetu in tu Slovenija ni izjema. Gre za od nekaj centimetrov do nekaj metrov dolge kraške oblike, nastale zaradi korozije vzdolž razpok ob ploskvah manjše odpornosti kamnine. Običajno je njihovo površje vodoravno, lahko pa se nadaljujejo v globoke brazde. Če razčlenjujejo skalo v kaos manjših kamnov, jih pravimo tudi griža.
Škraplje pod Sinjim vrhom ležijo na severnem vznožju Sinjega vrha (1032 m), ob cesti Col – Predmeja, vrh klanca Binčuše. Po naselju v bližini, Kovku, jih včasih imenujejo tudi kovške škraplje, tu in tam pa se da zaslediti tudi ime škraplje na Gori, Gora je namreč skupno ime za ozemlje med Colom in Predmejo.
Ne glede na ime pa gre za izredno lepo razvite škraplje, ki so nastale v debelih skladih spodnjejurskega (lias) apnenca in predstavljajo tako značilen primer kraškega mikroreliefa, da jih obiskujejo številne šolske in naravoznanstvene ekskurzije. Poznajo jih skoraj vsi slovenski naravoslovci.
Po Gori je še veliko vrst škrapelj in drugih kraških značilnosti, morda še bolj slikovitih, toda kovške škraplje so na izjemno opaznem mestu in tudi zato predstavljajo naravni spomenik državnega pomena. Škraplje so še en nenavaden pojav, ki govori o pestrosti narave na Trnovski planoti. Nekoč je pomemben znanstvenik, geolog, izjavil, da če Slovenija ne bi imela Trnovskega gozda, bi si ga morala kar izmisliti.
-
Sinji vrh (1002 m) je kopast vrh med j. robom Trnovske planote in regionalno cesto Col—Predmeja. Raztresene kmetije spadajo v razloženo naselje Kovk, ki ima središče pri šoli ob cesti. To je vrtačast kraški svet z malimi njivami, pašniki in skromnimi, pretežno bukovimi gozdovi. V okolici Sinjega vrha so baje Rimljani, ki so imeli močno utrjeno postojanko pri današnji Ajdovščini, kopali železovo rudo. Na vrhu so ostanki zbiralnika za vodo, ki so ga zgradili Italijani leta 1942, vanj so črpali vodo iz Hublja 800 m visoko; po vojni je bil opuščen.
Razgled s Sinjega vrha je izredno lep. Pogled objame širno planoto Trnovskega gozda od s. do j. roba; Poldanovec, Golaki, Ciganski vrh, Špičasti vrh in drugi vrhovi se dvigajo na s. robu planote, na j. pa Kucelj, Modrasovec, Parkljevec, Navrše, Podrta gora, Kovk in še veliko drugih vršičkov. Na s. se v bližini dviga Obli vrh (1109 m). Po sredi planote vidimo tu in tam cesto in hiše razloženih naselij od Cola do Predmeje. Na v. strani se za Colom dviga Javornik, na jv. pa Nanoška planota, kjer zlasti lepo vidimo j. strmi rob Breg in Rebrnice. Na j. je pod robom planote dolga Vipavska dolina, za njo Kras, v daljavi pa morje Tržaškega zaliva. Na s. obzorju vidimo Julijce s Triglavom, Karavanke in na sv. Kamniške Alpe.
Tik pod Sinjim vrhom je na j. strani turistična kmetija.
-
Do otliškega okna se bomo podali peš. In sicer se bomo izkrcali iz avtobusa pri hišni številki 77 in se nato peš podali do Okna. Ustavili se bomo pri kamniti spirali (polžu), ki ga je leta 2004 izdelal Damjan Popelar.
Otliško okno je kraški naravni most, ki se nahaja severno od Ajdovščine na robu Trnovske planote v bližini vasi Otlica. Vas je dobila ime po tej »votli gori«, oknu, skozi katerega se z zgornje strani ponuja lep pogled na Vipavsko dolino. Približna višina okna je 12 m, v najširšem delu pa meri do 7 m. Skalna odprtina je nastala z erozijo in korozijo. Nedaleč od okna (nekoliko nižje) se nahaja še eno manjše okno.
Pot nazaj nas bo nekaj časa vodila po robu planote, nato pa se bomo pri kapelici, od koder vodi pot v dolino, obrnili proti delu naselja pri pokopališču in župnijski cerkvi.
Podobno naravno okno (Skozno) imamo v spodnji Vipavski dolini nad naseljem Šmihel.
-
"Pred mejo" (gozdom), na robu Trnovskega gozda, je pred dobrimi 400 leti nastala vas Predmeja. Tu so se naselili ljudje in vzljubili skopo pokrajino, kljub temu, da na planoti ni vira čiste pitne vode. Tik pod robom pa je znamenita Skukova voda, kamor so jo hodili iskat Gorjani in kamor še danes prihajajo po zdravilno vodo ljudje od blizu in daleč. Na Predmeji pa je tudi najvišja točka občine Ajdovščina - vrh Malega Golaka meri 1495 m.
To je zadnja točka na naši ekskurziji.
Ogledali si bomo spomenik Gorjanki (prebivalki Gore), spomenik vodi (ki jo je tukaj vedno bilo težko dobiti) in če nam bo čas dopuščal, se bomo zapeljali še do 9 km oddaljene velike ledene jame v Paradani v bližini katere je tudi lep primer rastlinskega obrata (Smrekova draga).