Section outline


  • Škraplje so podolgovat žlebovi na neporaslih površinah trdega apnenca, ki nastanejo pod vplivom tekoče vode. Škraplje so ena od značilnih geomorfoloških oblik, ki jih najdemo povsod po kraškem svetu in tu Slovenija ni izjema. Gre za od nekaj centimetrov do nekaj metrov dolge kraške oblike, nastale zaradi korozije vzdolž razpok ob ploskvah manjše odpornosti kamnine. Običajno je njihovo površje vodoravno, lahko pa se nadaljujejo v globoke brazde. Če razčlenjujejo skalo v kaos manjših kamnov, jih pravimo tudi griža.

    Škraplje pod Sinjim vrhom ležijo na severnem vznožju Sinjega vrha (1032 m), ob cesti Col – Predmeja, vrh klanca Binčuše. Po naselju v bližini, Kovku, jih včasih imenujejo tudi kovške škraplje, tu in tam pa se da zaslediti tudi ime škraplje na Gori, Gora je namreč skupno ime za ozemlje med Colom in Predmejo.

    Ne glede na ime pa gre za izredno lepo razvite škraplje, ki so nastale v debelih skladih spodnjejurskega (lias) apnenca in predstavljajo tako značilen primer kraškega mikroreliefa, da jih obiskujejo številne šolske in naravoznanstvene ekskurzije. Poznajo jih skoraj vsi slovenski naravoslovci. 

    Po Gori je še veliko vrst škrapelj in drugih kraških značilnosti, morda še bolj slikovitih, toda kovške škraplje so na izjemno opaznem mestu in tudi zato predstavljajo naravni spomenik državnega pomena. Škraplje so še en nenavaden pojav, ki govori o pestrosti narave na Trnovski planoti. Nekoč je pomemben znanstvenik, geolog, izjavil, da če Slovenija ne bi imela Trnovskega gozda, bi si ga morala kar izmisliti.