Celje

Zadnji postanek bo v Celju. Dijaki s pomočjo delovnega lista (vprašanja: 14, 15, 16, 17, 18, 19) ter 2. vaje (DG značilnosti - Orientacija in kartiranje v mestu Celje) spoznavajo geografske značilnosti Celjske kotline in mesta Celje. 

Prihod v mesto ob 13 30, kartiranje, čas za kosilo, odhod iz  mesta ob 16 00.

Celjska kotlina je sestavljena iz gričevnatega dela na severu in ravninskega na jugu. S treh strani jo obdajajo Predalpske pokrajine, proti vzhodu je odprta proti Obpanonski Sloveniji. Južni del kotline je tektonska udorina, ki  jo je reka Savinja s pritoki zapolnila s prodom in peskom. Za ta del se uporablja ime: Spodnja Savinjska dolina. Dno kotline je regulirano, zato je to danes pomembno kmetijsko območje. Posebnost tega dela kotline je hmeljarstvo, središče le tega pa v Žalcu. Hmelj potrebuje globoko in primerno zračno prst, predvsem pa ugodno podnebje, z dovolj visokimi temperaturami, poletnim viškom in ustrezno količino padavin. Vse to je v Celjski kotlini na voljo. Zaradi industrializacije in urbanizacije, je kmetijstvo v Celjski kotlini bolj postranska dejavnost. (vir: J., Senegačnik, Slovenija 2, učbenik za 4. letnik gimnazij, str. 62 in 63.)

Hmeljarstvo

Vir: https://www.dominvrt.si/roze-vrt/hmelj-ministrstvo-za-kmetijstvo-predelava-hmelja-slovenija-izvoz-dobrin-uvoz-dobrin.html(modal:p/mailing) ;

Celje je nastalo na prometnem križišču ob vstopu Savinje v Posavsko hribovje. Ogrožajo ga poplave, saj leži na najnižjem delu udorine, kjer se srečajo Savinja, Voglajna in Hudinje ter še nekatere hudourniške reke. Celje je bilo znano že v antiki, kot Celeia, v srednjem veku pa je bilo sedež celjskih grofov. Doživlja hiter gospodarski razvoj (DARS, Engrotuš, Kovintrade, Cinkarna Celje). Zaradi izrazito kotlinske lege, mesto močno obremenjuje onesnaženost zraka, predvsem v času temperaturne inverzije. (vir: J., Senegačnik, Slovenija 2, učbenik za 4. letnik gimnazij, str.63.)

Celje

Vir: https://www.zgodovinska-mesta.si/mesta/celje/