Jama Pekel in Celje
Section outline
-
Ekskurzija je namenjena maturantom, ki obiskujejo maturitetni tečaj. S pomočjo delovnega lista, opazovanja, razlage sodelujočih morajo rešiti delovne liste.
Pot nas bo vodila iz Ptuja po stari cesti do Jame Pekel in do Celja. Ustavili se bomo v Slovenskih Konjicah, Šempetru v Savinjski dolini, jami Pekel in Celju. Odhod izpred gimnazije Ptuj bo ob 7 h predviden povratek ob 17 h.
Namen in cilji ekskurzije:
- dijaki prepoznajo geografsko različnost mikroregij in makroregij skozi katere se peljemo
- dijaki prepoznajo prometne značilnosti območja
- dijaki prepoznajo družbenogeografsko vlogo Slovenskih Konjic
- dijaki prepoznajo kulturnozgodovinsko vrednost Rimske nekropole v Šempetru v Savinjski dolini
- dijaki analizirajo geološko- kamninske in rastlinske značilnosti okolice jame Pekel
- dijaki se orientirajo in spoznavajo mestne funkcije Celja
Dijaki bodo reševali delovni list, ki jih vodi po poti, ki jo bomo opravili, ter delovna lista za geološko - rastlinsko učno pot ob jami Pekel in kartiranje mestnih funkcij Celja. Vsi delovni listi so pridani v tem poglavju.
Avtorica ekskurzije: Branka Šijanec
-
Naš prvi postanek bo v Slovenskih Konjicah (prihod 7 45, odhod ob 8 00)(10 minut).
Dijaki morajo prepoznati prometno vlogo mesta, turistične značilnosti mesta in ostale gospodarske značilnosti mesta. Rešujejo vprašanja v delovnem listu:4, 5, 6, 7, 8.
Slovenske Konjice so mesto v Dravinjskih goricah, ki proti zahodu prehajajo v t. i. Podpohorske gorice. Raba tal v okolici mesta so predvsem vinogradi in sadovnjaki. Celotno območje leži med glavnimi prometnicami proti Mariboru in Celju, avtocesta preseka JV del.. Mesto je upravno, obrtno in oskrbno središče zahodne Dravinjske doline, vzhodnega dela Vitanjskega podolja ter JV Pohorja. Po osamosvojitvi je prišlo do prestrukturiranja gospodarstva v mestu, saj je mesto izgubilo večji del industrije, preusmerilo pa se je v turizem. danes nosi naziv: "mesto cvetja in vina". Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenske_Konjice)
Most čez Dravinjo.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenske_Konjice)
-
Naslednji postanek bo v Šempetru v Savinjski dolini. Predviden je ogled rimske nekropole in malica (90 minut). Prihod ob 9. uri, odhod ob 10 30. Dijaki rešujejo delovni list TD Šempeter v Savinjski dolini (razlaga turistične vodičke).
Šempeter je strnjeno naselje ob robu mesta Žalec v osrčju Savinjske doline. Je urbanizirano naselje in ima strojno ter kemično industrijo manjšega obsega. Skozi kraj teče reka Savinja, ki je v začetku našega štetja tekla tik pod naseljem kasneje pa je tok prestavila skoraj 2 km stran. Savinjska vasica je povezana z regionalno cesto Celje-Ljubljana. Tu je že v starih rimskih časih potekala pomembna rimska cesta med Emono in Celeio. Danes čez krajevno skupnost poteka železniška povezava med rudarskim in industrijskim središčem Velenjem in največjim mestom v savinjski dolini - Celjem. Verjetno je najpomembnejša prometna povezava avtocesta, ki povezuje severozahodno in jugozahodno Slovenijo. Naselje ima 2030 prebivalcev (moški: 979, ženske: 1051), površino 4,1 km2 in povprečno nadmorsko višino 271 m.
(vir: https://zemljevid.najdi.si/kraj/POI50835/sempeter-v-savinj-dolini). ;
Pred skoraj 2000 leti je skozi Šempeter vodila sila pomembna rimska cesta Akvileja – Emona – Celeia – Poetovio (Oglej – Ljubljana – Celje – Ptuj). V okolici so živeli mnogi rimski velikaši in nekateri med njimi so pokopati tudi v grobnicah šempetrske rimske nekropole.
Do odkritja nekropole je prišlo povsem naključno, ko so leta 1952 pri delih v sadovnjaku povsem nenadejano naleteli na kip sedeče ženske. Nekaj let po izkopavanjih so odprli arheološki park Rimska nekropola v Šempetru, ki še dandanes spada med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in srednji Evropi.
Od odkritja rimske nekropole v Šempetru je bilo izkopanih še več kot sto družinskih grobnic. Najlepše so ohranjene velike grobnice iz pohorskega marmorja, ki jih krasijo reliefno upodobljeni kipi družin, ki so tam pokopane. Grobnica Spektacije izstopa z reliefi letnih časov, grobnica Enijcev pa kaže mitični prizor ugrabitve Evrope. Vsaka od grobnic pripoveduje svojo, 2000 let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenuj starih Rimljanov. vir: https://www.turizem-zalec.si/sl/imenik/5/rimska-nekropola ;Rimska nekropola
Vir: https://www.turizem-zalec.si/sl/imenik/5/rimska-nekropola ;
-
Naslednji postanek Jama Pekel - ogled Jame Pekel ter sprehod po gozdno - geološki učni poti (reševanje delovnega lista (vprašanja 10, 11, 12) ter 1. vaje z naravnogeografsko vsebino). Dijaki rešujejo vprašanja na obeh delovnih listih s pomočjo razlage turističnih vodičev.
Prihod do jame 10 45, odhod ob 13 h.
Jama Pekel je, kot že uvodoma povedano, kraška jama, ki se nahaja v središču Spodnje Savinjske doline. Svoje ime je dobila po samem vhodu, ki, če uporabimo vsaj malo domišljije, spominja na hudiča, za jamo pa so kmalu začeli govoriti, da v njej že zaradi zunanje podobe vhoda prebivajo hudiči. Da ni tako, so se prvič prepričali že sredi 19. stoletja. Prvi obiskovalci so si jamo ogledali davnega leta 1860, za kar pa je najbolj zaslužen žalski zdravnik doktor Travber, ki je jamo dal urediti za obiskovalce in postaviti lesene brvi v sam začetek jame. (vir: https://www.lepote-slovenije.si/jama-pekel/). ;
Vhod v jamo Pekel
Vir: https://www.pisanezgodbe.si/jama-pekel/ ;
Za tipično kraško jamo je značilno, da je sestavljena iz suhega in vodnega dela. Jama Pekel pri tem ni izjema. Sestavljena je iz dveh etaž. Spodnji del jame je vodni del, katerega pot poteka ob potoku Peklenščica in vodi do največje znamenitosti v jami, prej omenjenega podzemnega slapa. Slap se lahko pohvali s štirimi metri vodnega padca in je tako najvišji slovenski podzemni slap. Po ogledu slapa sledi dvig v drugo nadstropje, ki pa je suhi del jame. Krasijo ga raznorazne oblike kapnikov, stalagmitov in stalaktitov, ki pa so posebni predvsem zato, ker so obarvani v različnih barvah. Voda, ki potuje skozi jamo, s seboj nosi različne snovi, zato svojo pot tudi označuje s številnimi odtenki rjave in rdeče. Čeprav je jamo izdolbel tok potoka Ponikvica, barve s sabo nosi tudi Peklenščica, ki pred jamo ponikne in spet prikaže v jami. In zakaj ravno rjava in rdeča barva? Jama Pekel je obdana z gozdom, vinogradi in polji, prst tam pa je bogata z raznoraznimi organskimi snovmi.
vir: https://www.lepote-slovenije.si/jama-pekel/
Kapniki
-
Zadnji postanek bo v Celju. Dijaki s pomočjo delovnega lista (vprašanja: 14, 15, 16, 17, 18, 19) ter 2. vaje (DG značilnosti - Orientacija in kartiranje v mestu Celje) spoznavajo geografske značilnosti Celjske kotline in mesta Celje.
Prihod v mesto ob 13 30, kartiranje, čas za kosilo, odhod iz mesta ob 16 00.
Celjska kotlina je sestavljena iz gričevnatega dela na severu in ravninskega na jugu. S treh strani jo obdajajo Predalpske pokrajine, proti vzhodu je odprta proti Obpanonski Sloveniji. Južni del kotline je tektonska udorina, ki jo je reka Savinja s pritoki zapolnila s prodom in peskom. Za ta del se uporablja ime: Spodnja Savinjska dolina. Dno kotline je regulirano, zato je to danes pomembno kmetijsko območje. Posebnost tega dela kotline je hmeljarstvo, središče le tega pa v Žalcu. Hmelj potrebuje globoko in primerno zračno prst, predvsem pa ugodno podnebje, z dovolj visokimi temperaturami, poletnim viškom in ustrezno količino padavin. Vse to je v Celjski kotlini na voljo. Zaradi industrializacije in urbanizacije, je kmetijstvo v Celjski kotlini bolj postranska dejavnost. (vir: J., Senegačnik, Slovenija 2, učbenik za 4. letnik gimnazij, str. 62 in 63.)
Hmeljarstvo
Celje je nastalo na prometnem križišču ob vstopu Savinje v Posavsko hribovje. Ogrožajo ga poplave, saj leži na najnižjem delu udorine, kjer se srečajo Savinja, Voglajna in Hudinje ter še nekatere hudourniške reke. Celje je bilo znano že v antiki, kot Celeia, v srednjem veku pa je bilo sedež celjskih grofov. Doživlja hiter gospodarski razvoj (DARS, Engrotuš, Kovintrade, Cinkarna Celje). Zaradi izrazito kotlinske lege, mesto močno obremenjuje onesnaženost zraka, predvsem v času temperaturne inverzije. (vir: J., Senegačnik, Slovenija 2, učbenik za 4. letnik gimnazij, str.63.)
Celje
-
Odhod iz Celja po avtocesti do Ptuja. Predviden odhod ob 16 h, prihod na Ptuj ob 17 h.
Dijaki rešujejo delovni list (vprašanja 20, 21, 22).