WIKI

1. SAMOSTOJNO UČENJE

1.1. Kaj je učenje?

1.2. 14 znanstvenih nasvetov za lažje učenje

Stran 1 Notranja povezavaSAMOSTOJNO UČENJE - je dejavnost, v okviru katere poteka usmerjanje in navajanje učencev na samostojno opravljanje različnih aktivnosti. Učenci znanje, ki so ga pridobili pri pouku ali izven pouka, dodatno utrdijo, razširijo, poglobijo, sistematizirajo in uporabijo v novih situacijah. V okviru te dejavnosti se skrbi za redno, kakovostno in samostojno opravljanje učnih obveznosti. Z obzirom na bioritem učencev se samostojno učenje prične najmanj eno uro po kosilu. Poteka lahko na različne načine, ki jih učitelj izbere skupaj z učenci. Operativni cilji Učenci

 povezujejo, utrjujejo in poglabljajo učno snov in se učijo samostojno pripravljati na pouk se učijo uporabljati pridobljena vedenja in spoznavajo ter tako razvijajo motivacijo za nadaljnje učenje;  se skozi izkušnje učijo razumevati, kakšen učni tip so (vidni, slušni, gibalno – taktilni, kombinirani);  se učijo oblikovati lastno učno metodo tako, da s pomočjo učitelja opustijo manj učinkovite metode in prevzamejo tiste, ki so na individualni ravni bolj učinkovite;  se učijo učiti različne predmete različno;  se učijo načrtovati svoje delo (čas dela in aktivnosti, vmesne individualne počitke, čas ponavljanja) in pripraviti delovni prostor (priprava pripomočkov in organizacija prostora);  se učijo upoštevati navodila;  se učijo uporabljati učbenike;  se učijo uporabljati različne vire (slovarje, priročnike, literaturo v knjižnici, na internetu, …);  se učijo znanje predstaviti drugim pripovedovati, dokazovati, argumentirati, vizualno prikazati se učijo partnerskega učenja, v katerem je učitelj le animator (kar omogoča dojeti, kako učenci učno snov razumejo in jim tako učinkoviteje pomagati);  se učijo nuditi učno pomoč ali jo poiskati;  se učijo reflektirati in evalvirati svoje delo interpretirati rezultate, razumeti napake in jih popraviti  se učijo sodelovati pri reševanju skupnih nalog in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo v skupini (organiziranje dela v skupini, integriranje v delo skupine).

KAJ JE UČENJE?

http://www2.arnes.si/~lukoper9/umetnost_ucenja/kaj_je_uenje.html

14. ZNANSTVENIH NASVETOV ZA LAŽJE UČENJE Uredništvo DOSTOP.si25/01/2019 1.103

Zate smo pripravili nasvete, da se boš lažje skoncentriral in se več naučil.

Začenja se izpitno obdobje, zato je vsak nasvet o lažjem in učinkovitejšem učenju zlata vreden. Spodnji nasveti imajo znanstveno podlago, zato ti bodo zagotovo skrajšali pot do opravljenega izpita.

Kako si lažje zapomniti snov? 1. Uči se tik pred spanjem. Preden zlezeš v posteljo, se za nekaj minut posveti učenju. Med spanjem bodo tvoji možgani nove spomine ojačali, zato obstaja verjetnost, da si boš zapomnil čisto vse, kar si prebral.

2. Razdeli informacije. Če se moraš na pamet naučiti dolg seznam, ga loči na manjše dele in se vsak dan nauči nekaj vrstic. Preden se naslednji dan začneš učiti, ponovi naučeno in kmalu boš znal vse.

3. Premikaj se. Možgani si bodo informacije bolj zapomnili, če se boš vsakič učil drugje. S tem jih prisilimo, da z enakimi podatki kreirajo nove povezave, posledično pa spomini postanejo močnejši.

4 Informacije zapiši na roko.

Namesto tipkanja na računalnik, izpiske raje zapiši na roko. Raziskovalci pravijo, da bodo podatki v našem spominu varnejše shranjeni, če jih zapišeš na list papirja, namesto natipkaš na računalnik.

5. Beri na glas. Če boš informacije prebral na glas, jih boš dvakrat shranil: vidno in slušno. Pazi le, da te ne spodijo iz knjižnice.

Kako ostati osredotočen? 6. Veliko pij.

Med učenjem poleg vode spij tudi skodelico kavo, ki ti bo pomagala ostati buden. Vode. In kave ali čaja s kofeinom. Voda te bo hidrirala, kofein pa ti bo pomagal pri zbranosti.

7. Razvajaj se. Ko ljudje vemo, da nas na koncu čaka nagrada, se lažje potopimo v delo. Zato si na koncu kar privošči tisto vrečko čipsa, 5 minutni sprehod ali Instagram odmor.

8. Načrtuj. Pomembno je, da svoj čas učenja podrobno načrtuješ. Če se na primer učiš zgodovino, si zastavi cilj, da v dveh urah predelaš 50 let preteklosti.

9. Telovadi Samo pol ure aerobne vadbe na dan izboljša hitrost obdelovanja podatkov in ostale kognitivne lastnosti, zato natakni teniske in se odpravi na krajši tek.

10. Uživaj v omega 3 maščobnih kislinah. Najdemo jih v ribah, olivnem olju in oreščkih, zato jih kar pogumno prični uživati. Omega 3 namreč pomagajo pri rasti in razvoju možganov, pomagale pa ti bodo tudi pri izpitih.

11. Izogibaj se celonočnemu učenju. Pred pomembnim izpitom moraš spati, saj lahko nenaspanost izniči tedne trdega dela. All nighterji lahko manjšajo kognitivne sposobnosti in povečujejo občutljivost na stres.

12. Izogni se internetu. Če za učenje potrebuješ računalnik, poskusi nanj namestiti aplikacijo, ki ti začasno onemogoči internetno povezavo. Lahko ti zagotovimo, da boš opravil več dela kot ponavadi.

13. Zadihaj Vonjave, kot sta rožmarin in sivka, te bodo pomirile, zato namesto, da poskušaš v zadnji minuti ponoviti vse, kar si se naučil, raje globoko zadihaj in se prepusti aromaterapiji.

. 14. Ugotovi, kaj deluje.

Če se boš eno snov učil v različnih prostorih, si boš lažje zapomnil informacije. Nekaterim ustreza jutranje učenje, drugi se raje učijo v skupini, tretjim prija popolna tišina. Opazuj svoje učne navade in ugotovi kaj ti odgovarja, saj se boš lažje učil, če se boš hkrati tudi dobro počutil.

Stran 2 Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja, zaradi izkušenj, s trajnim učinkom. Čeprav se lahko zaradi raznih dejavnikov kot so utrujenost, poškodbe ipd., vedenje spremeni tudi za kratek čas, to ni učenje. Učenje, je nekaj spremenljivega in nekaj vsakdanjega. Pri učenju se poleg pomnjenja in kopičenja podatkov spreminja tudi vedenje, zaznavanje, razumevanje in doživljanje sveta in sebe..

Stran 3 Splošno sprejeta definicija pravi, da je vseživljenjsko učenje prostovoljna in samo-motivirana dejavnost učenja posameznika iz osebnih ali poklicnih razlogov, učenje in izobraževanje s pomočjo formalnih ali neformalnih poti do pridobitve znanja

Načela izkustvenega učenja [uredi]

Povdarjeno besedilo

1. Učenje v smislu procesa in ne produkta 2. Učenje je kontinuiran proces, zasnovan na izkušnji 3. Učenje je cikličen proces, v katerem se rešujejo nasprotja med nasprotnimi načini spoznanja David Kolb je svoj model učnih stilov gradil na pojmovanju procesa izkustvenega učenja. Za izkustveno učenje je pomembna aktivna vpletenost posameznika v izkušnjo, hkrati pa razmišljanje (refleksija) o izkušnji (Barentič-Požarnik, 1995).

Štirje učni cikli po Kolbu 1. Konkretna izkušnja - čustveno dojemanje (akomodativni stil) Pri teh ljudeh prevladuje pri učenju konkretna izkušnja. Pomembne so jim neposredne izkušnje s soljudmi v raznih situacijah, čustvena dimenzija teh izkušenj. Prevladuje intuitivni pristop in so bolj odprti življenju.

2. Razmišljajoče opazovanje - perceptivno dojemanje (divergentini stil) Pri teh ljudeh je pomembno skrbno opazovanje in nepristransko opisovanje, pomembno je kako stvari delujejo. Imajo značilne lastnosti kot so nepristranskost, potrpežljivost, premišljeno presojo, tudi pri oblikovanju stališč do pojavov.

3. Abstrakna konceptualizacija - simbolično razumevanje (asimilativni stil) 'Obrnjena slika' konkretne izkušnje. Poudarek na logičnem sklepanju, sistematičnem načrtovanju, splošnih idejah, pojmih. V ospredju je razmišljanje, nasprotje intuitivnemu razumevanju edinstvenosti, specifičnosti dane situacije.

4. Aktivno preizkušanje - eksperimentiranje (konvergenti stil Dejansko gre za nasprotje razmišljajočega opazovanja. Poudarek je prevdsem na praktični uporabnosti in delovanju. Pomembno je delovati, ne le opazovati. Želijo si sprememb v praksi, vplivati na okolico in videti oprijemljive rezultate svojega dela, tudi če pri tem tvegajo in se podajajo v negotovost.