Obstaja veliko razlogov za razvijanje raznojezičnosti že v otroški dobi, od najnižjih stopenj dalje. Spodaj navajamo nekaj vzrokov, posebej specificiranih za kontekst učenja jezikov na nižji stopnji oz. pri otrocih.

Vpliv na kognitivni razvoj

Kot smo že omenili v poglavju o splošnih pozitivnih učinkih večjezičnosti na kognitivne zmožnosti, dvojezični otroci lažje in bolje rešujejo jezikovne naloge, osnovane na razlikovanju med obliko in pomenom (torej pokažejo večjo stopnjo metajezikovnega razumevanja) ter nejezikovne naloge, ki zahtevajo zmožnost osredotočanja na pomembne podatke in zmožnost ignoriranja (v danem trenutku) nepomembnih podatkov (Bialystok, Craik in Luk, 2012). Ta pojav smo opisali tudi kot bolj učinkovito rabo izvršilnih funkcij v možganih dvojezičnih posameznikov.

Pri otrocih je, kot zapišejo Bialystok, Craik in Luk (2012), izvršilni nadzor ključnega pomena za učno uspešnost, sama učna uspešnost pa je seveda eden izmed pomembnih dejavnikov za zdravje in zadovoljstvo v življenju otroka in mladostnika.

Poleg tega, da raziskave, kot smo že omenili, kažejo na to, da imajo dvojezični otroci boljše metajezikovno zavedanje in razumevanje (zmožnost prepoznavanja jezika kot sistema, s katerim je mogoče manipulirati in ga raziskovati), pa znanstveniki dvojezičnost povezujejo tudi z boljšimi vizualno-prostorskimi zmožnostmi, boljšim spominom in celo z ustvarjalnostjo (Marian in Shook, 2012).

Z vidika dobrega obvladovanja jezika je pomemben dejavnik za zgodnje učenje tujih jezikov tudi pojav v človekovem razvoju, ki ga imenujemo kritično obdobje. Gre za zgodnje obdobje v človekovem razvoju, ki traja do približno najstniških let in med katerim je usvajanje znanja, med drugim seveda tudi tujih jezikov, hitrejše, bolj naravno in popolno (Littlewood, 1984). To zmožnost lažjega in celostnega usvajanja znanja gre pripisati plastičnosti in fleksibilnosti mladih možganov pred puberteto in prav ta značilnost možganov naj bi omogočala tudi, da se med učenjem jezika pri otrocih aktivirata in uporabljata obe možganski polobli (Jessner-Schmid, 2015). Kot smo že omenjali, so raziskovalci tudi pri dvojezičnih posameznikih opazili uporabo delov možganov v obeh poloblah, čeprav je sicer pri večini nevrološko zdravih odraslih oseb zmožnost, vezana na jezik in rabo jezika, lateralizirana zgolj v eni možganski polobli, in sicer levi (Olulade et al., 2020). Kot izvemo v videoposnetku Mie Nacamulli (2015), ki smo ga omenjali v prejšnjem poglavju, imamo, če se jezika začnemo učiti v otroštvu, tako večjo možnost za bolj celostno razumevanje socialnih in čustvenih kontekstov tega jezika.

Poleg vsega omenjenega pa je tu nenazadnje prisoten še časovni dejavnik; prej, ko se nečesa lotimo, več časa bomo imeli na voljo za izpopolnjevanje te zmožnosti in tako je tudi z učenjem tujega jezika. Otroci, ki z učenjem tujega jezika začnejo prej, bodo tuji jezik lahko začeli usvajati hitreje in nato imeli več časa za izpopolnjevanje jezikovnih zmožnosti.

Vpliv na socialni in psihološki razvoj

Med ostalimi prednostmi večjezičnosti strokovnjaki navajajo tudi spoznanje, da večjezični otroci bolj zagotovo in hitreje razvijajo duh medkulturnosti, odprtost do drugačnosti in spoštovanje do tujih kultur in ljudi (Brumen, 2009). V šolskem kontekstu gre s tem z roko v roki tudi boljše sprejemanje tujih učencev, učencev priseljencev, učencev z drugačnimi jezikovnimi ozadji ipd.

K prispevanju vidnosti pojava večjezičnosti prispevajo številni dejavniki, kot so globalizacija, mobilnost ter širjenje novih oblik tehnologije, ki imajo vsi pomemben vpliv v različnih političnih, socialnih in izobraževalnih kontekstih; skozi globalizacijo pa se vrednost večjezičnosti seveda povečuje, saj vsak nov jezik v posameznikovem jezikovnem repertoarju predstavlja dodano vrednost in prispeva k posameznikovi konkurenčnosti, denimo na trgu dela ali v kontekstu šolanja (Cenoz, 2013).


Last modified: Thursday, 16 February 2023, 12:16 PM