Definicije: Večjezičnost/raznojezičnost/dvojezičnost? (BESEDILO)
ZAPIS VSEBINE VIDEOPOSNETKA:
Najbolj splošna definicija izraza enojezičnost zajema znanje enega samega jezikovnega sistema. Kaj pa pomenijo izrazi dvo-, več- in raznojezičnost?
Izhajajoč iz zgoraj navedene splošne definicije enojezičnosti, dvojezičnost pomeni znanje dveh, večjezičnost pa znanje vsaj treh jezikovnih sistemov. Vendar pa obstaja še več definicij oziroma pomenskih nians teh dveh izrazov. Li (2008) denimo meni, da lahko več-/raznojezičnega posameznika opredelimo kot kogarkoli, ki lahko uspešno komunicira v več kot enem jeziku, bodisi aktivno (preko govornega in pisnega sporočanja) ali pasivno (preko poslušanja in branja).
Bassetti in Cook, kot navaja Cenoz (2013), gresta v svojih definicijah še globlje in ugotavljata, da se opredelitve pojmov gibljejo okoli dveh ekstremnih definicij ter povsod vmes; ekstremni definiciji pa zagovarjata maksimalno ali idealno kompetenco v danih jezikih na eni in minimalno ali začetno kompetenco na drugi strani.
Cenoz (2013) spomni še na vprašanje t. i. uravnotežene in neuravnotežene dvo- ali več-/raznojezičnosti, ki nam prav tako lahko pomaga pri opredeljevanju posameznikov kot več-/raznojezičnih. Kot pojasnjuje, lahko govorimo o uravnoteženi več-/raznojezičnosti, ko posameznik dva ali več različnih jezikov govori enako dobro, neuravnotežena več-/raznojezičnost pa pomeni različne stopnje kompetence v različnih danih jezikih. Na istem mestu Cenoz (2013) navaja še definicijo strokovnjakov Lüdija in Pyja, ki menita, da lahko kot dvojezičnega ali raznojezičnega opišemo vsakega posameznika, ki v danem trenutku aktivno govori ali se uči dveh ali več tujih jezikov, in je sposoben/-na brez večjih težav preklopiti iz enega jezika v drugega kadarkoli, ko je to potrebno.
Kar se tiče samih izrazov 'večjezičnost' in 'raznojezičnost' ter razlik med njima, pa Priročnik za razvoj politik jezikovnega poučevanja v Evropi (2007; From linguistic diversity to plurilingual education: guide for the development of language education policies in Europe) o izrazih pravi naslednje:
- izraz večjezičnost (angl. multilingualism) se navezuje na prisotnost več kot ene jezikovne različice oziroma načina sporazumevanja določene družbene skupine na določenem ožjem ali širšem zemljepisnem območju; lahko gre za jezikovno različico, ki jo uradno prepoznavamo kot jezik ali pa tudi ne, za prebivalce območja pa ni nujno, da so večjezični, temveč lahko govorijo le svojo različico enega od jezikov, prisotnih na območju.
- izraz raznojezičnost (angl. plurilingualism) se navezuje na jezike z vidika govorcev, saj zajema repertoar vseh jezikovnih različic, ki jih posamezniki uporabljajo, in torej predstavlja nasprotni pomen enojezičnosti; vključuje jezik, ki ga opisujemo kot materni jezik ali prvi jezik ter vse ostale jezike in jezikovne različice, ki jih posameznik zna in/ali uporablja. Tako so lahko v večjezičnih območjih nekateri prebivalci enojezični, nekateri pa raznojezični.
V tem množičnem odprtem spletnem tečaju bomo oba izraza tako večjezičnost kot raznojezičnost uporabljali v smislu zmožnosti človeka za govorjenje in razumevanje več kot enega jezika, pa naj bosta to dva jezika, trije ali več.