Večjezičnost je eno od temeljnih načel EU kot demokratične mednarodne organizacije, kot poroča tudi portal europa.eu.

Poleg tega je večjezičnost pravzaprav tudi ena najstarejših lastnosti človeštva in v moderni dobi še vedno ostaja pomemben in zelo razširjen pojav, značilen za visok odstotek svetovnega prebivalstva. Kot smo že izvedeli v prejšnjem prispevku, jezikoslovci ugotavljajo, da je najmanj polovica svetovnega prebivalstva dvojezična ali celo večjezična (podatki Evropskega centra za moderne jezike (ECMJ)).

Cenoz poudarja, da je večjezičnost statistično zelo razumljiv pojav, če upoštevamo dejstvo, da ljudje po celem svetu govorimo skoraj 7000 jezikov, neodvisnih držav pa je le okoli 200 (Cenoz, 2013). Kot spomni nadalje, se število govorcev različnih jezikov na nekem območju pogosto razlikuje, kar pomeni, da morajo številni govorci manjšinskih jezikov v svojem vsakdanu uporabljati tudi druge jezike.

Rezultati anket kažejo, da je v Evropski uniji slika podobna, saj se kar 54% Evropejcev opredeljuje kot dvo- ali večjezične (Eurobarometer, 2012). To pravzaprav ni težko verjeti, če pomislimo, da je Evropska unija ena izmed najbolj institucionalno večjezičnih političnih združb (Dendrinos, 2018), ki ima 24 uradnih jezikov, poleg tega pa, kot poroča portal europa.eu, okoli 40 milijonov prebivalcev govori tudi kar 60 avtohtonih manjšinskih jezikov, kot so na primer baskovščina, katalonščina, frizijščina, valižanščina, jidiš in drugi.

Glede na to, da bomo v tem spletnem tečaju govorili tudi o večjezičnosti v razredu in šolah, je za nas zanimiv tudi podatek, da je materni jezik enega izmed desetih 15-letnikov v Evropi drugačen kot njegov/njen učni jezik (OECD, 2016).


Last modified: Monday, 28 November 2022, 2:48 PM