Vodooskrbni sistem Ptuj je regionalni vodovodni sistem v Spodnjem Podravju, ki s pitno vodo oskrbuje približno 74.000 prebivalcev v 17 občinah Dravskega polja, Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric.

Ptujski vodooskrbni sistem oskrbuje še posamična naselja v šestih sosednjih občinah, ki iz zgodovinskih ali čisto tehničnih razlogov bolj gravitirajo na naše območje. Srce vodovodnega sistema je glavno črpališče pitne vode v Skorbi v Občini Hajdina.

Črpališče v Skorbi je sestavljeno iz sedem plitvih vodnjakov globine do 24 m. Ti vodnjaki črpajo vodo iz prvega vodonosnega sloja Dravskega polja. Od teh vodnjakov stalno obratujeta dva vodnjaka, tretji vodnjak obratuje dodatno poleti, ko so večje potrebe po vodi. Dva vodnjaka služita kot rezerva, dva pa sta trajno izven obratovanja. Iz drugega vodonosnega sloja črpa v Skorbi vodo sedem globinskih vodnjakov. Pet vodnjakov je globokih 150 m, dva sta globoka 200 m. Ti vodnjaki obratujejo neprenehoma. Globoki vodnjaki izven črpališča Skorba so vsi globine 200 m. Vodo črpajo iz drugega vodonosnega sloja in tudi delujejo neprestano.

Zadnja dva od sedmih globokih vodnjakov v Skorbi, globine 150 m, sta bila izvrtana jeseni 2017 in po zaključku nadzemnih gradbenih del dana v uporabo aprila 2018. Od decembra 2018 na obeh novih vodnjakih deluje filtracija vode.

»Glavne zaloge pitne vode so v prvem vodonosnem sloju – v plitvi podtalnici Dravskega polja. Ta se razmeroma hitro obnavlja s padavinami in ponikanjem padavinske vode s Pohorja. Zaradi intenzivne kmetijske pridelave in dolgotrajne uporabe triazinskih herbicidov v preteklosti je plitva podtalnica še vedno obremenjena z nitrati in pesticidoma atrazin in desetilatrazin. V sledovih se že zaznavajo tudi novejša zaščitna sredstva,« je poudaril Dobnik, ob tem pa tudi, da zdravstveno ustrezno pitno vodo v vodovodnem sistemu zagotavljajo z mešanjem te vode z bolj čisto vodo iz drugega vodonosnega sloja – iz globinskih vodnjakov. »Globinska voda ne vsebuje ostankov zaščitnih sredstev, saj je od površine ločena s plastmi neprepustne gline. Zaloge vode v drugem vodonosnem sloju so veliko manjše in same niso dovolj za izvajanje oskrbe s pitno vodo. Zaradi črpanja vode v bližino globoke vrtine prinese fine frakcije peska, ki ovirajo dostop vode do vrtine in tako zmanjšujejo izdatnost vodnjaka. Pri plitvih vodnjakih se zaradi bolj grobega peska okoli vrtin to ne dogaja.


Zadnja sprememba: nedelja, 11. oktober 2020, 14.58