Naravoslovni dan je organiziran v 9. razredu zato, da bi učenci na prijeten način spoznali manj poznan del domače občine in se seznanili s pomočjo terenskega dela. Takšno znanje bodo lahko kasneje uporabili in ga dopolnjevali pri rednem pouku, na ekskurzijah in naravoslovnih dnevih, povsod tam, kjer je možnost uvajanja terenskega dela.
Naravoslovni dan izvajamo v sodelovanju z drugimi predmetnimi skupinami in ga skupaj tudi načrtujemo, saj je v vsebini nalog zajeto znanje iz več predmetov (geografija, biologija, zgodovina in tehnična vzgoja). Posamezni učitelji so zadolženi za izvajanje programa posameznih skupin. Timsko delo se je pokazalo, kot zelo dobro in ga uvajamo tudi v druge oblike dela na šoli. Dobre izkušnje imamo pri izvedbi geografskih ekskurzij.
Splošni  cilji naravoslovnega dne so: Spoznavanje kamninske zgradbe domače občine, ki omogoča pridobivanje surovin: laporja, premoga, gline in apnenca. Učenci spoznajo videz in posledice dolgoletnega izkoriščanja pokrajine. Učenci analizirajo nova spoznanj in skušajo opredeliti, kako bi lahko spremenili in uporabili prebraženi del občine Trbovlje. Pridobivajo prostorske predstave o domačem kraju, domači pokrajini, državi, da bi lahko dogajanje doma postavili v svetovne okvire. Razvijajo sposobnost komuniciranja in sposobnost za delo v skupini. Spoznavajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru terenskega dela.
S takšnim načinom dela so učenci zelo zadovoljni, ker lahko svoja spoznanja in ugotovitve predstavijo sošolcem in kasneje v obliki plakatov tudi celotni šoli. Boljše izdelke razstavimo v avli šole. Izdelke - poročila in predstavitve ocenjujem, kot dodatno delo.

LITERATURA IN VIRI

1. Bahar, I., 2000. Geografska Seminarska naloga v Osnovni šoli. Geografija v šoli, IX, 3, str. 36-41.

2. Besednjak, M., 2000. Ocenjevanje referatov pri pouku geografije. Geografija v šoli, IX, 1, str. 32-34.

3. Brinovec, S., Godnov, J., Lovrenčak, F., 1997. Terensko delo. 2. pop. izd. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 177 str.

4. Orožen, J., 1958. Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola. Trbovlje, Občinski LO, 736 str.

5. Plut, D., 1987. Slovenija-zelena dežela ali pustinja?. Univerzitetna konferenca ZSMS, Krt, 237 str.

6. Šeruga, I., 2000. Kriteriji za ocenjevanje terenskega dela. Geografija v šoli, IX, 1, str. 32-34.

7. Šprogar, B., 1993. Ekskurzija Zasavje. Ljubljana, Ljubljansko geografsko društvo, Vodnik 4 str.

8. Vahtar, O., et al., 1993. EKOLOŠKA POT Zasavje, Trbovlje, Gimnazija- Ekonomska šola Trbovlje, 43 str.

9. Vrišer, I., 1963. RUDARSKA MESTA, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Ljubljana, Slovenska matica, 218 str.

10. Karta Trbovelj, (Merilo 1:10 000)

11. Geološka karta Trbovelj, (Merilo 1:25 000)

12.    Fotografije - Bojan Šprogar

Zadnja sprememba: četrtek, 25. januar 2018, 12.21