značilne slovenske hiše

Slovensko ozemlje je veliko nekaj večkot 20.000 km2, vendar se na našem ozemlju prepletajo alpski, panonski in sredozemski kulturni vplivi. V Sloveniji poznamo večtipov tradicionalnih bivalnih hiš. Naša država med Italijo, Avstrijo in Hrvaško je bila nekočrazdeljena na pet zgodovinskih pokrajin: Kranjsko, Koroško, Štajerska, Primorska in Prekmurje. Danes se ta delitev države ohranja v pogovoru med ljudmi in tudi v stilnih značilnostih tradicionalnih hiš.V le nekaj urah vožnje z avtomobilom lahko spoznamo lepoto vseh tradicionalnih hišna Slovenskem. Predstavili pa bomo le tri najbolj zanimive: kraško hišo, alpsko hišo in prekmursko hišo.
Kraškahiša v ŠtanjeluKRAŠKA HIŠA V ŠTANJELUŠtanjel je utrjeno naselje, ki se v terasah razprostira po pobočju griča.Kraška hiša naj bi sodila v 14. ali 15. stoletje (romanika). Sprva je služila kot gospodarsko poslopje, kasneje pa hišo predelali in jo spremenili v bivalno hišo. Spodnji del hiše je postala shramba, zgoraj pa je bil enoten bivalni prostor. Okvirji oken v nadstropju so iz nepravilno obdelanega kraškega kamna.Tudi sama hiša je kamnita, zidana je brez malte (suha gradnja), pokrita pa je s ‘skrlami’(tanke kamnite plošče). Ker na Krasu primanjkuje vode, ima hiša tudi lastno ‘štirno’, kjer se zbira kapnica. Do ‘štirne’priteče voda po kamnitih žlebovih.
Alpskahiša v Kranjski gori
VIR: GORNJESAVSKI MUZEJ, JESENICEObičajno imajo take hiše v pritličju hlev za živino, v nadstropju pa senik in bivalne prostore. Taka razporeditev prostorov je značilna za kraje z debelo snežno odejo, saj spodnji prostori za živino ‘ogrevajo’tudi zgornje bivalne prostore. Hiša ima zidano klet in pritličje, nadstropje pa je leseno. Krita je z lesenimi ‘skodlami’. Bogastvo domačije se kaže v poslikani fasadi, šivanimi robovi hiše, kamnitim portalom in rezljano ograjo ‘ganka’.Liznjekovadomačija je pristna alpska hiša”, ki leži ob glavni deželni cesti. Današnja podoba domačije je nastala ob koncu 18. stoletja.
Panonskahiša v Gorišnici
DOMINKOVA HIŠA V GORIŠNICIDominkovahiša je tipična panonska hiša, ki se je gradil na vzhodnem delu Slovenije, kjer je začetek panonske nižine. V pokrajini prevladuje ravnina z ilovnato zemljo, zato se ta material uporabljali tudi pri graditvi hiše.Hiše so bile preproste, majhne in poceni. Bogatejša hiša je bila najprej zgrajena iz lesa, nato pa so jo na debelo premazali z ilovico, ki ji je bilaprimešana slama. Potem, ko so nanesli še tanjši sloj ilovice, so celotno hišo pobelili z apnom. Spodnji del hiše so prebarvali s sivo barvo. Hiša je krita z rženo slamo. Bivalni deli hiše in gospodarski del sta bila pod eno streho. Poleg bivalnih prostorov je hiša imela še leseno stranišče, a to je bilo zunaj hiše in brez tekoče vode (stranišče na štrbunk).