Studor
Zahteve zaključka
Vas Studor sestavlja strnjena gruča hiš. Postavljena je tik ob vznožje kopaste gore Studor v Zgornji bohinjski dolini. Kmetje so imeli v tesni dolini malo njiv, preživljali so se s pašno živinorejo in z gozdarstvom. Posest Studorcev sega do Tosca, Velega polja in Triglava, obsega posesti na Komni in pod Bogatinom in Voglom.
Poleti so živino postopoma selili in pasli na planinah Blato, Blatce, Tosc, Velo polje, Jezero, Jezerce, Laz, Viševnik, Dedno polje, Govnjač, Ovčarija, Razor, Na kraju, Ukanc in Vogar. Na travnikih v dolini in na strmih senožetih so v poletnem času kosili in pripravljali seno za dolge zimske mesece. Za velike količine sena in za sušenje v večno deževnem Bohinju so pod vasjo postavili eno največjih skupin kozolcev v Sloveniji, skupino toplarjev. Domačini v Bohinju jim pravijo stogi. Kozolci niso baročno razkošni kot dolenjski toplarji, kljub temu pa so mojstrsko tesani. Med stogi in vasmi doline so speljane pešpoti in kolesarske poti.
Oplenova domačija, zgrajena v začetku 19. stoletja, leži v strnjenem jedru vasi Studor. Od strnjenega dela vasi na robu vršaja segajo do ceste sadovnjaki. Na drugi strani so travniki in omenjena skupina kozolcev.
Pod široko streho Oplenove hiše, nekakšnega stegnjenega doma iz 19. stoletja, pri katerem se skodlasta streha nad gospodarskim delom razširi, sta bivališče in gospodarsko poslopje. Oskrbnik je v nekdanjo šupo dodal sobo za sprejem gostov z različnimi "muzealijami". Alpske hiše so v dolinah, kjer so imeli hude zime, omogočale lažje delo v hiši in z živino. Bohinjci so lahko izdelovali cokle in lesene posode za zaseko, ženske pa so pletle.
V trodelni hiši je na eni strani zavite in zidane veže s šipovnikom, tremi kurišči črne kuhinje (peč, kurišče za kuhinjo, kotel za živino), lesen stanovanjski del, manjša klet in urejeno podstrešje. Služilo je kot shramba in pomožna spalnica. Ob kuhinji je prehod do hleva in pred vhodom navoz do skednja. Pod napuščem je bilo dovolj prostora, da so ob hišo zložili še polena za kurjavo. Hišo so do l. 1991 temeljito prenovili in opremili s predmeti, ki v takšno hišo sodijo. V črni kuhinji še kuhajo in sušijo mesnine.
Poleti so živino postopoma selili in pasli na planinah Blato, Blatce, Tosc, Velo polje, Jezero, Jezerce, Laz, Viševnik, Dedno polje, Govnjač, Ovčarija, Razor, Na kraju, Ukanc in Vogar. Na travnikih v dolini in na strmih senožetih so v poletnem času kosili in pripravljali seno za dolge zimske mesece. Za velike količine sena in za sušenje v večno deževnem Bohinju so pod vasjo postavili eno največjih skupin kozolcev v Sloveniji, skupino toplarjev. Domačini v Bohinju jim pravijo stogi. Kozolci niso baročno razkošni kot dolenjski toplarji, kljub temu pa so mojstrsko tesani. Med stogi in vasmi doline so speljane pešpoti in kolesarske poti.
Oplenova domačija, zgrajena v začetku 19. stoletja, leži v strnjenem jedru vasi Studor. Od strnjenega dela vasi na robu vršaja segajo do ceste sadovnjaki. Na drugi strani so travniki in omenjena skupina kozolcev.
Pod široko streho Oplenove hiše, nekakšnega stegnjenega doma iz 19. stoletja, pri katerem se skodlasta streha nad gospodarskim delom razširi, sta bivališče in gospodarsko poslopje. Oskrbnik je v nekdanjo šupo dodal sobo za sprejem gostov z različnimi "muzealijami". Alpske hiše so v dolinah, kjer so imeli hude zime, omogočale lažje delo v hiši in z živino. Bohinjci so lahko izdelovali cokle in lesene posode za zaseko, ženske pa so pletle.
V trodelni hiši je na eni strani zavite in zidane veže s šipovnikom, tremi kurišči črne kuhinje (peč, kurišče za kuhinjo, kotel za živino), lesen stanovanjski del, manjša klet in urejeno podstrešje. Služilo je kot shramba in pomožna spalnica. Ob kuhinji je prehod do hleva in pred vhodom navoz do skednja. Pod napuščem je bilo dovolj prostora, da so ob hišo zložili še polena za kurjavo. Hišo so do l. 1991 temeljito prenovili in opremili s predmeti, ki v takšno hišo sodijo. V črni kuhinji še kuhajo in sušijo mesnine.
Zadnja sprememba: četrtek, 25. januar 2018, 12.21