Stari mejni prehod

Martinje leži na skrajnem severu Goričkega tik ob madžarski meji, ob cesti Gornji Petrovci-Kuzma. Leta 1992 je bil tu odprt meddržavni mejni prehod med Slovenijo in Madžarsko, ki predstavlja najkrajšo pot iz Pomurja v Slovensko Porabje. Vas Martinje leži v povirju pritoka potoka Meraka in južno pod zaobljenim Srebrnim bregom, ki dosega nadmorsko višino 404m.
Prebivalci se intenzivneje s kmetijstvom ne ukvarjajo več.
Vas sestavljajo zaselki Kotarje (2 hiši), Löv (18 hiš), Srebrni breg, imenovan tudi Srački (Šankin) rob (7 hiš), Vreje (11 hiš) in Kovačerje (6 hiš), kjer je tudi središče vasi. Nekaj teh hiš je neposeljenih. Martinje
Martinje naj bi po eni razlagi ime dobilo po mučenki Martini, ki goduje 30.januarja, po drugi pa po škofu sv. Martinu, katerega god slavimo 11. novembra. Kdaj se ime vasi prvič omenja in kdaj je naselje nastalo, ni natanko znano, ker so podatki o tem težko dosegljivi. Martinje je  katoliška vas, ki je vse do leta 1923 spadalo pod župnijo Gornji Senik, zato so vsi podatki z nastankom državne meje med tedanjo Jugoslavijo in Madžarsko ostali na madžarski strani.
Leta 1860 je bila v Martinju zgrajeno šolsko poslopje. Tamkajšnjo osnovno šolo so obiskovali učenci iz Trdkove, Martinja in Boreče. Leta 1914 je šola štela 134 šoloobvezujočih otrok. Učitelji so za poučevanje po učencu dobili 15 do 30 krajcarjev letno in drva za kurjavo. Od leta 1945 naprej je bila tu osemletka. Pouk je bil leta 1975 ukinjen, otroci pa od takrat naprej obiskujejo šoli v Kuzmi ali v Gornjih Petrovcih. Osnovna šola se je nekdaj imenovala Trdkova, kasneje je bila preimenovana v Martinje. Med drugo svetovno vojno je zaradi madžarske oblasti potekal pouk v madžarskem jeziku. Stavba nekdanje šole je bila porušena leta 1987, na njenem mestu pa danes stoji športno igrišče. Ob igrišču je bila obnovljena tudi večnamenska zgradba, v kateri so urejene slačilnice