Kraška jama

Med vasema Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina - Rijeka, se nahajata dve okoli 40 m globoki brezni povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti v večje in skozi manjšega iztiska toplejšega jamskega. Slednji na stiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kot steber »dima«. Okoličani so domnevali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice.

Dimnice je okoli šest kilometrov in preko 130 m globoka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so suhi in lepo zakapani, z urejenimi turističnimi potmi. Po spodnjih se pretaka potok, ki ponika v slepi dolini Velike Loče in se steka v izvir Rižane. Največja izjemnost jame z okolico je »šolska zbirka« pojavov na stiku kraškega z normalnim reljefom in podzemlja s površjem, procesov, ki oblikujejo kraške votline, kapniških tvorb za Guinnessovo knjigo rekordov in dokazov človekovega sožitja z naravo in preteklostjo.

Obisk se prične s spustom po udobni turistični poti do plesne dvorane na dnu 39 m globokega vhodnega brezna. V soju karbidovk se obiskovalci podajo v Belo dvorano s številnimi anemoliti, v naspotno smer pa mimo 22 m visokih kapniških stebrov Kiklopov, ki so med najvišjimi v Evropi, do ostankov vodovodnega zajetja 100 m pod površjem. Sredi spusta krene steza proti Vilinski dvorani. Sledijo Marmitna in Podorna dvorana, z eno največjih kapniških zaves pri nas, in dvorana poimenovana po sigovih ponvicah, ki prekrivajo dno. Tu prehaja rov iz debeloskladovitih v ploščate apnence z vonjem po bitumnu.. Naslednji dvorani so »dale« ime sigaste tvorbe na stropu, podobne slikarskim paletam.

Konglomerat s prodniki iz flišnega peščenjaka je razgaljen pred Kitajsko dvorano v kateri se nahaja rob sigove ponvice, ki spominja na miniaturni kitajski zid. V Zadnji dvorani se obisk zaključi pred sigovo kopo, ki je zaprla rov.