Tvarna podoba besed

Tvarna stran besed

Tvarna stran besede je sestavljena iz določenih/dogovorjenih glasov ali črk.


- V besedi si glasovi ali črke sledijo v določenem
vrstnem redu, ki ga ne moremo spremeniti
(p, o, t, i, c, a).
- Med glasove ali črke ne smemo ničesar vrivati ali
izpustiti (potica – potnica/ptica).
- Glasove oz. črke izgovarjamo oz. pišemo skupaj.
- S premorom oz. presledkom jih ločimo od druge besede.


Tvarna stran izgovorjenih besed
Lastnosti izgovorjenih besed

- Izgovorjena beseda ima vsaj en zlog, ki je sestavljen
iz samoglasnika in soglasnika.
- V besedi samoglasnike izgovarjamo različno močno
(naglašeni/nenaglašeni).
- Ponavadi imajo besede en naglas, več naglasov ali
nobenega.
- Mesto naglasa ni prosto predvidljivo, zato se ga je
potrebno naučiti skupaj z besedo.
- V SKJ so samoglasniki različno dolgi (so dolgi ali
kratki): Nenaglašeni V so kratki, naglašeni V so dolgi ali
kratki.
- Na izgovorjavo soglasnikov vpliva glasovno okolje –
glasovne premene.

Pri govorjenju upoštevamo pravorečna pravila SKJ.



Tvarna stran zapisanih besed

Besede zapisujemo s črkami.

Pri zapisovanju pazimo na:
- pravilno zapisovanje glasov s črkami;
- deljenje besed;
- rabo velikih in malih črk;
- pisanje prevzetih besed;
- pisanje besed skupaj oz. narazen ali z vezajem;
- rabo ločil pri povezovanju v povedi.


Raba velikih črk

Besede večinoma zapisujemo z malimi črkami.
Z velikimi črkami zaznamujemo samo začetek skupine besed, izjemoma pa uporabljamo lahko tudi samo velike črke.

Velika začetnica

1. Na začetku povedi: prva beseda v povedi (tudi javni
napisi, naslovi na poštnih pošiljkah).

Znotraj povedi: na začetku dobesednega navedka pri premem
govoru in na začetku nesamostojnih povedi, ki so kot po-
nazorjalno gradivo znotraj druge povedi.

2. V lastnih imenih – izrazi, s katerimi poimenujemo
posamične, določene primerke dane vrste.

Lastna imena bitij:
- rojstna in družinska imena (ime in priimek):
Jaka, Bridka sablja, Sokolje oko; Kveder;
- vzdevke ali skrivna imena: Josip Murn - Aleksandrov;
- imena prebivalcev: Slovenec, Celjan, Dolenjec;
- imena bogov: Bog, Alah, Živa;
- poosebitev: Sreča;
- imena živali: Liska.

Lastna imena bitij so lahko so enobesedna (Zdravko) ali več- besedna (Sokolje oko).


Osebna občna imena pišemo z malo začetnico. Delimo jih na poimenovanja za:
- vrsto ljudi: belec, mulat;
- bitja z nadnaravnimi lastnostmi: bog, vila, čarovnica;
- osebe glede na bivanje: hribovec, meščan;
- vključenost v družbo: kristjan, liberalka;
- položaj v skupnosti: poslanec, župan;
- dejavnost, s katero se ukvarja: delavec, profesorica;
- pripadnike zavodov, podjetij, ustanov: metalkar, vegovec,
litostrojčan.


Zemljepisna lastna imena

Zemljepisna lastna imena delimo na:
- nenaselbinska;
- naselbinska.


Nenaselbinska imena

Imena:
- držav, delov držav, pokrajin (Slovenija, Kalifornija,
Dolenjska);
- oceanov, morij, jezer, rek, slapov (Tihi ocean, Mrtvo
morje, Blejsko jezero, Soča);
- hribovij, gora (Gorjanci, Triglav);
- nižin, kotlin, polj (Panonska nižina, Logarska dolina,
Ljubljanska kotlina, Ptujsko polje);
- jam (Postojnska jama);
- puščav (Sahara);
- celin, otokov, polotokov (Evropa, Krk, Istra);
- dele krajev, cest, ulic, trgov (Tabor, Cesta dveh
cesarjev, Ozka ulica, Trg svobode);
- poslopij, mostov in drugih objektov (Nebotičnik,
Tromostovje, Navje);
- nebesnih teles in ozvezdij(Sonce, Rimska cesta).

Zapisujemo jih po načelu občno - lastno ime.
Začetke stalno sestavljenih nenaselbinskih imen pišemo z veliko začetnico.

Podomačena imena zapisujemo po slovensko (Avstrija, Tihi ocean, Paris ...).
Krajši zapis - pišemo z veliko začetnico: Obala, Otok - Velika Britanija).



Naselbinska imena
- imena strnjenih naselij.

Pišemo jih z veliko začetnico: Ptuj, Piran, Kranj ...

Sestavljena naselbinska imena pišemo:
- vse sestavine z veliko začetnico, razen vas, mesto, trg,
selo, če niso na prvem mestu stalno sestavljenega zemlje-
pisnega imena (Slovenska Bistrica, Zidani Most, Rimske
Toplice; Iška vas, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo,);
- predloge v stalno sestavljenem zemljepisnem lastnem imenu
z malo začetnico, če le-ti niso na prvem mestu (Šentvid pri Stični; kraj Pri Cerkvi – Struge).

Pridevniške izpeljanke iz zemljepisnih lastnih imen na -ski,
-ški pišemo z malo začetnico: Slovenija - slovenski jezik,
Mežica - mežiški rudnik; Slovenske gorice, Slivniško Pohorje



Stvarna lastna imena

Navadno so dopolnila k stvarnim občnim imenom.
Pišemo jih z veliko začetnico.

Sestavljena stvarna lastna imena: prvo sestavino pišemo z veliko začetnico, ostale sestavine pa se zapisujejo po nače-lu lastno - občno ime:

Tekmo bodo odigrali v Ljudskem vrtu v Mariboru.
Peljem se z gospodom Fordom. - Peljem se s fordom (vrsta
avtomobila).
Rad ima milko. - Rad ima sosedovo Milko (dekle).


K stvarnim lastnim imenom prištevamo:
- naslove literarnih del: Desetnica, Solzice;
- naslove časopisov, zbornikov, revij:
Delo, Slovenske novice, Primorski dnevnik;
- naslove skladb: Deveta simfonija, Trubadur;
- naslove slikarskih del: Sejalec (slika), Deček s
piščalko (kiparsko delo);
- imena društev: Rdeči križ Slovenije, Lovsko društvo Ptuj;
- imena podjetij in zavodov: Državna založba Slovenije,
Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo;
- imenovalne prilastke k vrstnim imenom (trgovske znamke):
cigarete Marbolo, čokolada Gorenjka, nalivnik Pelikan;
- imena prevoznih sredstev: ladja Martin Krpan, vlak Pohorje.


Med stvarna lastna imena NE spadajo:
- poimenovanja znanstvenih strok in ustreznih šolskih
predmetov;
- vrstna poimenovanja društev, klubov, strank, vojaških
enot, zavodov, podjetij, organov in industrijskih
izdelkov:
ribiško društvo, nogometni klub, ljudska stranka, četa,
srednja šola, opekarna, delegacija, ford (avto);
- poimenovanja zgodovinskih dogodkov:francoska revolucija,
druga svetovna vojna;
- meddržavne zveze: sveta aliansa, trojni pakt;
- poimenovanja dni, mesecev in praznikov: torek, božič, novo
leto, silvestrovo, dan državnosti;
- splošna poimenovanja objektov: občina, magistrat, rotovž;
- nagrade in priznanja, če se ne začenjajo s svojilnimi
pridevniki: nagrada za mlade raziskovalce, pohvala;
- splošno rabljene pridevniške zveze na -ov/-ev:
tamovec;
- vrstna imena zdravil: aspirin, ospen;
- imena obdobij in gibanj: realizem, cankarjanstvo.
- poimenovanja jezikov.


Velika začetnica v svojilnih pridevnikih iz lastnih imen

Svojilne pridevnike iz lastnih imen pišemo z veliko
začetnico:
- če so tvorjeni z obrazili -ov/-ev ali -in;
- če zaznamujejo duhovno last (Pitagorov izrek).


Z malo začetnico jih pišemo:
- če se uporabljajo v prenesenem pomenu (ahilova peta -
ranljivost ...);
- če zaznamujejo vrstnost v poimenovanjih za telesne dele,
za bolezni, rastline, tehnične iznajdbe ...(vnetje evsta-
hijeve cevi).

V takih primerih pravopis dovoljuje tudi zapis z veliko začetnico.




Izrazi spoštovanja

Z veliko ali malo začetnico lahko pišemo osebne in svojilne zaimke za ogovorjeno osebo:

Ti/ti, Vi/vi, Tvoj/tvoj, Vaš/vaš.


Same velike črke

Same velike črke uporabljamo, ko želimo poudariti celo besedilo ali le posamezno poved ali besedo v njem: javni napisi, naslovi, reklame.
S samimi malimi črkami pišemo kratice in kemijske simbole.