Osnovne fizikalne količine

Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu. Pojem 'kasnejšega dogodka' temelji na privzetku o vzročnosti.

Standardna fizikalna enota za čas v mednarodnem sistemu enot je osnovna enota SI sekunda. Manjša enota za čas je na primer Planckov čas. Večje enote za čas pa so, razporejene od najmanjše do največje: minuta, ura, dan, teden, mesec, leto, 

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina, širina pa je razdalja od strani do strani, pravokotna na dolžino in višino. 

Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku. Električni tok je definiran kot količina naboja, ki v danem časovnem intervalu preteče skozi dani presek. Mednarodni sistem enot predpisuje za merjenje električnega toka enoto amper, ki je ena osnovnih enot SI.

Merilnik za merjenje električnega toka se imenuje ampermeter.

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote. Pri tem uporabljamo večinoma enote SI.

Mása (starogrško μᾶζα: māza – ječmenova pita, gruda (testa)^[1]) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa. Masa je ena od osnovnih fizikalnih količin in ena osrednjih zamisli klasične mehanike. Je ekstenzivna količina.

Mednarodni sistem enot predpisuje za merjenje mase osnovno enoto kilogram. Še druge enote za merjenje mase so, razvrščene od večjih proti manjšim: tona, funt, unča, gram, karat, miligram.

Množina snovi je osnovna fizikalna veličina. Njena enota je mol. 1 mol katerekoli snovi vsebuje enako delcev, kolikor je atomov v natančno 12 g ogljikovega izotopa ¹²C (6,02·10²³ atomov).

Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom.

Mednarodni sistem enot predpisuje za merjenje svetilnosti v fizikalnem merilu izpeljano enoto vat/steradian (oznaka W ali W/sr), za merjenje svetilnosti v fiziološkem merilu pa osnovno enoto kandela (oznaka cd). Slednja je določena kot svetilnost, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540  · 10¹² hercev (Hz), ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 wattov moči v fizikalnem merilu.

Temperatura je fizikalna veličina, ki se izraža s toplotnim stanjem nekega telesa in je ena od osnovnih veličin v termodinamiki. Temperatura ne more prehajati iz telesa na telo, ampak prehaja toplota, pri tem pa se temperaturi teles izenačujeta.