Književni pojmi
Posebno | A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | Z | Ž | VSE
P |
---|
Pravljica je vrsta besedila, ki pripoveduje o čudežnih in neverjetnih dogodkih. Značilnosti ljudske pravljice: tipičen začetek in konec, nedoločen čas in kraj, osebe so tipi, zgradba dogajanja (ponavljanje), tipični rekviziti, zmaga dobrega nad zlim in enodimenzionalnost dogajanja (raven čudeža). Pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, sam v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro Vrste pravljic so različne. Najbolj pomembne vrste so ljudska, klasična avtorska in sodobna pravljica (kratka in obsežna). | |
Pripovedništvo ali epikaje
literarna vrsta, v kateri književnik pripoveduje o dogodkih. Piše
jo epik, tj. lahko epski pesnik ali pripovednik. Zanje uporabi pripovedne
osebe, ki jih tudi opiše, navaja njihove samogovore, dvogovore, večgovore.
Epsko besedilo je lahko napisano v verzih (v vezani besedi) −
nastane epska pesem; lahko pa je napisano v prozi (v nevezani besedi) –
tako nastane pripoved, npr. črtica, novela, povest, roman … | |