Prispevati k kulturi sobivanja je naloga izobraževalnega sistema. Naloga je kompleksna in
zahtevna. Januarja in marca smo uspešno izvedli seminarja Umetnost sobivanja in Socialno učenje.
Na obeh seminarjih smo osvetljevali dejavnike vzajemne soodvisnosti med vsemi nami in o vplivih dejanj, ki se odslikavajo tudi v kulturi sobivanja.
Temi vedno zahtevata, a danes še posebej, da si postavimo poglobljena vprašanja in da razmišljamo široko,da bi odgovorili na nove vzgojne izzive in izzive časa.
Več o tem na povezavi :
Umetnost sobivanja : http://www.sio.si/no_cache/sio/novice/novica/article/3431/
Socialno učenje: http://www.sio.si/no_cache/sio/novice/novica/article/4010/
Vabimo vas, da se nam v prihodnjem šolskem letu pridružite!
Kolumna Mihe Mazzinija je v kontekstu obeh seminarjev:
http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2014/04/srecna_druzina_strokovnosti.aspx
MISEL: “Naša najboljša možna dolgoročna investicija v človeški kapital je čustveno, socialno in kognitivno učenje. Do današnjega dne smo v izobraževalnem procesu v celoti zanemarili prvi dve področji. Eno izmed najbolj pomembnih sporočil literature s področja učinkovitih zgodnjih intervencij je, da imamo na socialne spretnosti ter motivacijo za razliko od kognitivnih sposobnosti večji vpliv. Te spretnosti vplivajo tako na delovanje posameznika v šoli kot kasneje v službenem okolju. Prepogosto tako ocenjujemo, da so samo kognitivne sposobnosti tiste, ki so ključnega pomena za uspeh v življenju.”
(James J. Heckman, Nobelov nagrajenec, 2000)