Izobraževanji za gimnazijski izobraževanji 16. novembra 2012 v Postojni in 23. novembra 2012 v Slovenski bistrici bosta kot je bilo predvideno. Torej, se vidimo!
Škoda, da je bila udeležba v Postojni tako majhna. Že nekaj zadnjih študijskih skupin smo bili deležni kvalitetnih strokovnih predavanj, zato je škoda, da tega ni deležno več učiteljev. Ne utegnemo slediti vsej strokovni litertauri na vseh področjih geografije, svetovni splet pa je tudi veliko nepregledno smetišče, kjer je težko ločiti seme od plev. Ta način seznanjanja s strokovnimi zadevami tudi v prihodnje je vsekakor dobrodošel.
No, se trudimo s predavatelji, a nima pričakovanega učinka. Ko bo zmanjkalo EU sredstev, bomo pa spet stare viže peli, šele potem bo dolgčas. No, bo že kako, tudi brez tovrstnih srečevanj...
Ali bo kakšen seminar v prihodnosti? Kolegi pravijo, da sem zamudil enega dobrega v Postojnski jami.
Spoštovani,
obveščamo vas, da bomo še zadnjič v letošnjem letu pri Postojnski jami izvedli brezplačen dogodek za pedagoške delavce. Vabilo pravi takole:
.
BREZPLAČEN PROMOCIJSKI DAN ZA UČITELJE OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL - TOREK, 27.AVGUST 2013
Ali že imate slovenski biser narave - Postojnsko jamo v svoji letni pripravi?
Vabimo vas na predstavitev novih atraktivnih programov za šolske skupine!
Privoščite si ob pričetku novega šolskega leta kratek oddih in odkrijte nove vsebine ter posebne ugodnosti, ki jih ponujamo izključno za šolske skupine.
Bogata vsebina programov, namenjenih 1., 2. in 3.triletju OŠ in srednjim šolam, ponuja učencem in dijakom odlično doživetje. Odkrijte, kako omogočiti po ugodni ceni vsakemu učencu ali dijaku vsaj enkrat izobraževalni izlet v Postojnsko jamo.
TEMATSKO OBARVAN IZLET V POSTOJNSKO JAMO - POVSEM BREZPLAČNO
Edinstven primer medpredmetnega povezovanja in združevanja dveh dnevov dejavnosti v enem.
Prepustite se našemu osebju in našim izkušenim vodnikom, da vas popeljejo po skrivnostih podzemlja ˝kraljice vseh jam˝ - Postojnske jame. Pridružite se nam na trekingu po podzemlju in nad njim,
tako kot ga doživijo učenci in dijaki na Naravoslovno-športnem dnevu. Za konec prijetnega druženja vas bomo brezplačno pogostili z odličnim kosilom.
Preprosto pridite v Park Postojnske jame in se v sproščenem vzdušju sami prepričajte.
Pohitite in se čim prej prijavite, saj je število prostih mest omejeno (6 na posamezno šolo).
PROGRAM - Promocijski dan za učitelje, dne 27. 8. 2013
|
|
08:20 | Multimedijska predstavitev v dvorani Vivarija in ogledrazstave "Metulji sveta" |
08:40 | Voden ogled Proteusove jame z Vivarijem |
09:45 | Predstavitev ponudbe in novosti za šolske skupine ter odprta diskusija |
10:45 | Odmor in pogostitev – Prigrizek: kava,sok, slano pecivo, sveže sadje |
11:15 | Voden ogled Modrijanovega mlina in žage venecijanke |
12:00 | Odhod na jamski treking skozi Postojnsko jamo, Partizanski rov, Pivko in Črno jamo |
15:15 | Skupno kosilo v Parku Postojnske jame |
16:30 | Zaključek |
Veselimo se uspešnega sodelovanja z vami.
Za vsa dodatna vprašanja smo z veseljem na voljo.
Z lepimi pozdravi,
Nives Škerjanc
Organizator šolskih izletov
POSTOJNSKA JAMA d. d.
Jamska cesta 30
6230 Postojna
telefon: +386 (0)5 7000 157
mobilnik: +386 40 457 595
V odgovor na Igor Lipovšek st.
Šolsko tekmovanje iz znanja geografije - 6. 2. 2014
od Igor Lipovšek st. -
Žal so danes preurejali spletne strani SIO, zato vas je najprej doseglo obvestilo prek Geoliste, spodnja objava pa samo tiste, ki imate računalnik naravnan na sprejemanje pošte s klepetalnega foruma. Zato pošiljamo prek foruma, ki VSEM vsili sporočilo.:
Spoštovane mentorice in mentorji tekmovanja iz znanja geografije
Letošnja zima nam je ponovno pošteno pokazala svoje zobe. Ker ravno v času šolske ravni tekmovanja lahko še ponekod vladajo izredne razmere, smo se dogovorili sledeče :
- Če je le mogoče(varnost vseh udeležencev je seveda na prvem mestu) izvedite tekmovanje v predvidenem času 6.2. 2014. Pisne naloge lahko snamete dan pred tekmovanjem, terenski del pa lahko izvedete tudi v skoziokenski različici
- Terenski del lahko opravite tudi kakšen dan prej ali pozneje. Ključno je, da rezultate vnesete v predvidenem roku na strežnik DMFA.
- Če bi bili kje takšni pogoji, da do konca tedna ne bi bilo možno izvesti tekmovanja (varnost in zdravje bi bilo ogroženo), se bomo individualno dogovarjali ter reševali nastale razmere.
V upanju in prepričanju, da vam bo uspelo uspešno izpeljati tekmovanje, vas prijazno pozdravljam.
Danijel Lilek
Ljudski geografski glas na podlagi dveh desetletij izkušenj z maturo pravi:
1. Matura je dijaški preskus, namenjen polnoletnim osebam. Zanj so se dijaki odločili po lastnem preudarku, želji ali naklepu. Maturitetni preskus opravljajo dijaki; ne učitelji.
2. Matura (in maturitetni rezultati) ni namenjena razvrščanju šol, učiteljev, ravnateljev .... Namenjena je zaključku srednje šole in selekcioniranju vpisa na višje šole. Raba za druge namene je strokovno neustrezna. Lahko pa služi oblikovalcem pouka ali šolskega sistema kot dodatna informacija o znanju srednješolske populacije; učitelj bo letno pripravo verjetno napravil tudi z upoštevanjem maturitetnih sporočil.
3. Novinarsko neznanje ali retorika lahko botruje stališču, slišanem včeraj na državni televiziji, da s(m)o "učitelj najbolj odgovorni za uspeh dijakov pri maturi." Saj, službeno smo zavezani, da dijakom omogočamo najboljše pogoje in strokovno podporo. Nismo pa najbolj odgovorni! Nismo izdelovalci pralnih strojev. Zato je ena od prvih napak, ki jo storimo pri analizi maturitetnih rezultatov, če sprejmemo strokovno razpravljanje z izhodiščem: "Marija Novak* je imela pa pri maturi letos slabše/boljše rezultate kot lani." Največ, kar si strokovno, pedagoško in etično lahko dovolimo, je izhodišče: "Poprečni maturitetni rezultat dijakov, ki jih je letos na maturo pripravljala Marija Novak, je slabši/boljši kot lanski."
4. Najboljše pripravljanje na maturo je še vedno reševanje starih maturitetnih pol. Zato je dijake najbolje usmeriti na spletne strani http://www.ric.si/splosna_matura/predmeti/geografija/ , kjer so naloge od leta 2004. Matura je njihov zrelostni preskus, povezan z vloženim delom, in naj si (mogoče prvič v življenju) sami** postavijo cilj, načrtujejo vložek ter sprejmejo odgovornost in posledice za svoje ravnanje.
......................................
* Imaginarna Marija Novak, prof. geografije, je svoj maturantski ples odplesala in svojo maturo uspešno opravila že pred najmanj šestimi leti.
** Drži, da velja za najboljšega učitelja tisti, ki prisili dijake, da čim več delajo; trenirajo. Cilj (vpis na želeno fakulteto, ki je pogojen z maturitetnim rezultatom) tudi tukaj posvečuje sredstvo. Z vidika zrelosti oz. preskusnega kamna za mladega intelektualca pa je zunanja palična prisila, kot edino sredstvo za doseganje uspešnosti, z najboljšimi nameni tlakovana pot v pekel. Šola vendarle ni hipodrom. In učitelji nismo dreserji.
Spoštovani kolega, so- in nesomišljeniki,
v veliki meri se strinjam z Igorjevimi mislimi. Do mature in cirkusa okrog nje pa imam še bolj kritično stališče, saj menim, da taka kot je, naredi več škode kot koristi. Menim, da je predvsem sredstvo za utrjevanje prepričanja, da so dijaki v šoli zaradi pridobivanja ocen in ne zaradi znanja. Vse priznanje vsem, ki se trudite z maturo iz geografije z mislijo na to, kako jo narediti za sredstvo, ki naj motivira dijake k razmišljanju in pridobivanju "kompetenc" in oblikovanju tega, čemur lahko rečemo geografski način razmišljanja. Vendar je v sistemu, kjer štejejo le točke in "instant" znanje ter papir, ki ga na koncu dobiš, manevrskega prostora za korenit preobrat v učenju in poučevanju preprosto premalo. Očitno smo zabredli pregloboko v "kvantificiranje" oziroma po domače v merjenje nemerljivega, da je točkovanje vsega, povsod in vedno edini vsezveličavni "imperativ".
Skratka, zaradi v temelju zgrešenega pristopa, se nam dogaja "sizifovanje"*:
- Marija Novak, profesorica razrednega pouka "nauči" svoje učence, da imamo v Sloveniji pet (lahko tudi štiri) naravnogeografskih enot (makroregij) in seveda katere so ter nekaj malega o njihovih značilnostih.
- Marija Novak profesorica geografije v osnovni šoli, ugotovi, da njeni učenci pojma nimajo o tem, koliko je teh enot, kaj šele, katere so in je seveda ogorčena nad tem, kaj počne njena soimenjakinja na razredni stopnji. Red je red in učence pač ona nauči to, kar bi jih po njenem morala (in jih dejansko je) že kolegica z razredne stopnje.
- Marija Novak profesorica geografije na gimnaziji je druga v nizu, ki ugotovi, da njena kolegica in soimenjakinja pri geografiji v osnovni šoli ni opravila svojega dela, ker učenci ne vedo niti ... niti ... in ogorčeno opravi, kar bi moralo biti že opravljeno!
- Marija Novak, docentka na fakulteti, zadolžena za geografske vsebine, je zgrožena nad dejstvom, da gimnazijci, ki so se vpisali na njihovo fakulteto, ne vedo ne koliko ... ne katere ... in "nauči študente katere so naravnogeografske enote, kako se imenujejo in še vse o njihovih značilnostih (kar so že morali in česar jim še ni bilo treba znati).
- In potem končno vedo in znajo vse o naravnogeografskih enotah Slovenije za vselej in za vedno in živijo srečno do konca svojih dni!
* delo, opravljeno na Sizifov način, delo, ki ga opravljamo vedno znova in od začetka, ker kar naredimo čez dan, se nam ponoči "sfiži".
Vsaka podobnost med Marijami Novak zgoraj in resničnimi Marijami Novak je zgolj naključna in nič niso v sorodu s tisto iz Igorjeve zgodbe!
Ne dolgo nazaj, v nekem bolj ali manj gostilniškem pogovoru, se je izvedelo, da sem geograf. Pa celo še več, da se nekdaj poučeval in da sem sedaj, bog pomagaj, svetovalec. In takoj, da je z našo geografijo v šolah nekaj narobe, celo zelo narobe. Prispodoba pa je bila nekako v smislu, da se učenci oz. dijaki ne naučijo niti tega, da je Postojna nekje med Koprom in Ljubljano, pa da se iz Celja proti Murski Soboti zavije na vzhod (in ne za zhaod). Očitno jih tega ni naučila ne prva, ne druga in ne tretja Marija, do četrte (fakultetne) Marije pa te osebe verjetno niso prišle. Seveda je ob takih pogovorih sizifovo delo, če se hočeš postaviti v bran geografiji, zato je bolje reči, da ni nič kaj bolje tudi pri drugih predmetih. Tudi ta zgodba ima nauk v tem, da v šolah venomer nekaj vedno znova poučujemo in to na Sizifov način (skala se nam vedno znova odkotali v dolino). Zato tudi ni čudno, da je pri maturi toliko drila, namesto, da bi bila le-ta bolj ali manj normalen zaključek srednje šole oz. gimnazije. Je pa verjetno tudi res, da vsi gimnazijci niso ljubitelji geografije in da so taki tudi med tistimi, ki jo izberejo za maturo. Po drugi strani pa je nedvomno tudi nekaj na tem, da ni problem znanje, ampak način, kako je znanje izgrajeno in kako so ga dijaki sposbni uporabljati. Da pa Marije (pre)malo vedo ena za drugo, pa je že stara zgodba; čeprav tudi velja, da se ljudskim zgodbam ob vsakem pripovedovanju nekaj doda, kar ni nujno res.
Mogoče so tale modrovanja malo prezgodnja ali malo prepozna, ker sovpadajo s (pred)maturitetno mrzlico gimnazijskih kolegov. Poleg tega sta maj in junij nehvaležna meseca za forumske razprave učiteljev, ker so v šolo vpreženi 24 ur na dan.
Kolega Pelc in Polšak pa sta mi dala nove izzive za razmislek.
1. Ali smo se geografi sposobni poenotiti v gledanju:
a) kaj je temeljno geografsko znanje, ki ga mora obvladati vsak otrok, učenec, dijak na svoji vrtčevski/šolski ravni;
b) katero je tisto geografsko znanje, s katerim podpiramo celostno, splošno izobrazbo otroka, učenca in gimnazijskega dijaka (na poklicnih in strokovnih šolah pa še poklicno usposobljenost dijaka)
2. Ali smo se pripravljeni prepričati, da je maturitetni rezultat samo v formalnem smislu vreden polovico šolskega rezultata, v šolsko-učnem smislu pa bi moral imeti zgolj zamejen namen in pomen? Barica Marentič Požarnik je uporabila prispodobo, da rep (matura) maha s (psom), namesto da bi pes mahal z repom.
3. Slovenska matura je preskus statičnega znanja dijakov. In je že zato v opreki z geografijo, ki preučuje procese. In če se celo (narodno in po točkah) najpomembnejšemu predmetu - slovenskemu jeziku - ni uspelo premakniti od statike k dinamiki (oni ne preverjajo sposobnosti interpretiranja, ampak poznavanje interpretacije) bomo tudi geografi težko dopovedali sebi in svetu, da cilj (pouka) geografije ni poznavanje regionalizacij (razen nekaj temeljnih, opornih, nespornih), ampak je njen cilj sposobnost regionaliziranja. Pa sem željo po tovrstni maturitetni spremembi povsem opustil; preveč je ovir. Na Slovenskem so se ukoreninile mantre pravičnost, enakost, objektivnost, primerljivost, pritožljivost. Za potešitev tovrstnih manter pa so najboljša (enoznačna in med ocenjevalci neodstopajoča) maturitetna vprašanja o nadmorski višini, kilogramih in pretokih rek. Pa ne vidim v tem nič slabega, dokler se tega zavedamo in razumemo, da zaradi tega matura ni paradni konj, ampak dobro tovorno živinče, ki ustrezno o(d)pravlja nekatera šolska dela.
V odgovor na Igor Lipovšek st.
Anketa o stalnem izobraževanju šolskih geografov; vabilo na seminar MINIMALNI STANDARDI in vabilo na natečaj GEOGRAFSKI PROSPEKT
od Igor Lipovšek st. -
Spoštovani,
- še zadnjič vas vabim na seminar >Minimalni standardi in bralna pismenost<, ki bo v četrtek, 26. junija ob 8:30 v Ljubljani na ZRSŠ, Poljanska 28. Prijave in vprašanja na igor.lipovsek@zrss.si.
Prostori bodo prijetno klimatizirani. Gimnazijski učni načrt resda nima dobesedno zapisanih minimalnih standardov, ima pa standarde zapisane maturitetni katalog.
- kolegica Nataša Krznar zaključuje študij geografije in pedagogike z zanimivo raziskavo
o izzivih stalnega strokovnega spopolnjevanja učiteljev geografije. Mentorica je dr. Tatjana Resnik Planinc. Ker bodo rezultati raziskave koristni za načrtovanje izobraževanj učiteljev, vas prosim, da izpolnite vprašalnik, katerega izpolnjevanje vam go vzelo 5 minut, obenem pa bo tudi koristen razmislek, o lastnem odločanju za udeležbo na seminarjih in drugih izobraževanjih. Vprašalnik je na povezavi: https://www.1ka.si/a/42022
-
ker so podaljšali čas za oddajo prispevkov, je še vedno možnost, da pošljete izdelke svojih dijakov v Štanjel na razpis PROSPEKT MOJEGA KRAJA.
Igor,
zopet prebiram te misli, ki ste jih tako tenkočutno napisali: "1. Ali smo se geografi sposobni poenotiti v gledanju:
"a) kaj je temeljno geografsko znanje, ki ga mora obvladati vsak otrok, učenec, dijak na svoji vrtčevski/šolski ravni"
"b) katero je tisto geografsko znanje, s katerim podpiramo celostno, splošno izobrazbo otroka, učenca in gimnazijskega dijaka"Seveda je odgovor ne in verjetno je tako delno tudi prav. Če sem lahko konkretnejši, bi rad povedal, da se sam zelo ne strinjam z avtorji maturitetnega kataloga, ko so vanj vključili pojme Amur, evtrične in distrične prsti (pojem kot imenovanje). Slednja pojma lahko razumem kot uspešno odganjalo dijakov od geografije na maturi. Pogrešam pa v naboru pojmov pojem Brežice, pa ne zato, ker je moja šola v Brežicah, ampak Sevnica v katalogu je, Metlika tudi in še kaj primerljivega. Sam dijakom ne povem, da Brežic v katalogu ni, mogoče pa kdaj bom, se bomo morda skupaj Sevničani in Brežičani v razredu od srca smejali in zbadali še naprej. Še bolj ponosni bodo Krčani. Nisem pristranski, saj sam izhajam iz krških koncev.
Sicer pa lep pozdrav
Boštjan Špiler
Najprej je kazalo, da bo seminar odpadel. A je tako pomemben, da nobeno leto ne odpade.
Potem je kazalo, da bo intimni. Nato je zgledalo, da bo butični. Po novih prijavah je bilo videti, da bo komorni,
Zdaj je pa kritična masa udeležencev za ustvarjalno diskusijo zagotovljena.
Če koga še mika seminar o minimalnih standardih pouka geografije in bralni pismenosti, ki bo 29. junija ob 8:30 v Ljubljani, toplo vabljen. Nekaj mest je še prostih.
V odgovor na Igor Lipovšek st.
Vabilo na študijsko srečanje v sredo, 24. avgusta v Ljubljani
od Igor Lipovšek st. -
Spoštovane kolegice in kolegi.
Prijazno vas vabimo na študijsko srečanje, ki bo v sredo, 24. avgusta ob 9.00 v prostorih ZRSŠ Ljubljana, Dunajska 104 ali vzhodni vhod Kardeljeva ploščad 1. 46.073499, 14.512021
Osrednja tematika bodo selitve. Veseli nas, da se je vabilu odzvala dr. Marina Lukšič s SAZU-ja.
Pripravljenih je nekaj prispevkov kolegov-profesorjev, za zaključek pa bova s kolegom Polšakom predstavila tri vsebinice, ki bi jih po najinem mnenju moral obvladati vsak šoldki geograf (ker jih nekateri že oz. celo bolje. ste vabljeni k sodelovanju).
Na srečanje se je bilo treba prijaviti, a tudi če pridete nepri(pr)javljeni, ste srčno dobrodošli. Nimamo samo 12 zlatih krožnikov; tako kot v pravljici o Trnuljčici.
Če pa koga zasrbijo možgani in prsti, lahko kaj zapiše v forum.
V odgovor na Igor Lipovšek st.
Portal Natura 2000 in novembrska (2016) seminarja
od Igor Lipovšek st. -
Skromna, a zelo uporabna in bogata spletna stran Natura 2000. Lahko v šoli porabite kot vir, kot literaturo, kot gradivo za samostojno delo. V njej so (rubrika Zabavno) šolske učne poti, kvizi...
Novembra se obetata v Ljubljani dva seminarja:
- GIS 11. 11. 2016 (informacije Mirsad.Skorupan@guest.arnes.si )
- geografija na maturi, 24. 11. 2016. (informacije Anton.Polsak@zrss.si )
V odgovor na Igor Lipovšek st.
Sprememba gimnazijskega programa in seminar 21. aprila v Celju (2016) seminarja
od Igor Lipovšek st. -
Spremenil naj bi se gimnazijski program. Namen sprememb dober (medpredmetnost, raziskovalnost), v praksi pa lahko privede do tega, da bo za maturo v 4. letniku samo 70 in ne več 140 ur priprav.
.....
Osnovnošolske in srednješolske kolege vabimo na 8-urni seminar S TERENSKIM DELOM DOSEGATI MINIMALNE STANDARDE CILJEV UN O VODI. Potekal bo v Celju, 21. aprila 2017. Več na: https://lim3.mss.edus.si/Katis/ProgramPrijava.aspx?ID=451&A=detailKP
Gre za seminar, ki smo ga običajno pripravili junija, po koncu pouka. Tokrat smo ga prestavili v pokrajino in preselili iz Ljubljane, da bi bili bližje severovzhodnim kolegom. Čeprav je čas za prijavo še dva tedna, vas vabimo, da to formalnost opravite čim prej.
V odgovor na Igor Lipovšek st.
Srednješolsko študijsko srečanje ga geografijo - 22. avgust 2017 v Ljubljani
od Igor Lipovšek st. -
Spoštovane kolegice in kolegi.
Na več načinov boste še povabljeni, a predlagamo, da si 22. avgust 2017 kar zdajle označite za dan, ko v Ljubljani ne smete manjkati na študijskem srečanju za geografijo.
Dvakrat pa si obkrožite 22. in 23. september 2017. Takrat bo v Mariboru potekalo Zborovanje slovenskih geografov.