Učenje jezika se začne že v maternici. Že v zadnjem trimestru nosečnosti otroci slišijo skozi trebuh. Je tako, kot da bi bili pod vodo. To vemo, ker v nekaterih ameriških bolnicah testirajo novorojenčke z dudami, s katerimi merijo frekvence njihovega sesanja. Preko te frekvence sesanja lahko ugotovijo, da že nekaj ur po rojstvu razlikujejo med jezikom, ki jih je obdajal (materni jezik) in tujim jezikom, ki jih ni obdajal. Že ko se otroci rodijo niso popolnoma tabula rasa.
Zelo pomembno je, da imajo otroci ob rojstvu sposobnost razlikovanja med glasovi vseh jezikov sveta. To pomeni, da je otrok rojen slovenskim staršem ob rojstvu sposoben razlikovati glasove v nemščini, angleščini, kitajščini. Tega kot odrasli nismo več sposobni. Sposobnost razlikovanja med glasovi tujih jezikov do 1. leta starosti zbledi do velike mere. Ne še čisto dokončno, zato skozi trening in če otrok začne te glasove ponovno poslušat, se lahko spet vzpostavi. Istočasno se izboljša sposobnost razlikovanja med glasovi slovenščine. To je naraven proces, ki pomaga, da se začnejo učiti maternega jezika.
Ena izmed prvih nalog otrok je, da ugotovijo, kateri so fonemi v njihovem maternem jeziku. Pri njih se naravno začne razvijati zmožnost ločevanja in sprejemanja fonemov le svojega maternega jezika.
Otroci med prvim in tretjim letom starosti v pol leta zelo hitro napredujejo pri razumevanju in govorjenju besed v angleščini. Hkrati njihov materni jezik ne nazaduje in se enako razvija kot pri otrocih, ki se drugega jezika ne učijo poleg.