Zame dvojezičnost pomeni, da se lahko sporazumevam v dveh jezikih enakovredno, torej jezika razumem (slušno in bralno razumevanje) in znam posredovati (govorna in pisna zmožnost).
Večjezičnost pa si predstavljam kot znanje več kot dveh jezikov.
Raznojezičnost pa je izraz, ki pomeni, da je osebna možna sporazumevanja v raznih jezikih, vendar ne nujno v vseh enako dobro. Morda nekatere jezike zna uporabljati le ustno itd.
Zase bi rekla, da sem raznojezična, saj govorim slovensko in angleško, slabše pa se znam sporazumevati v nemščini in hrvaščini ter le v določenih kontekstih špansko.