a) Ali ste kdaj bili v situaciji, ko vam je bilo nerodno govoriti v svojem jeziku oziroma ste to opazili pri drugih ljudeh?
Sama nisem bila še v situaciji, kjer bi mi bilo nerodno govoriti v svojem jeziku. Sama sem ponosna, da sem Slovenka in da imamo tako zanimiv jezik, kateri ima poleg »posebnosti« dvojine, tudi veliko zanimivih narečij. Posledično sem ponosna, ko me ljudje kdaj vprašajo od kod prihajam. Pri drugih ljudeh pa sem to težavo že opazila – predvsem pri ljudeh, ki so iz Balkana in so se preselili v Nemčijo. Veliko teh ljudi se predstavlja kot da so Nemci in govorijo s tabo v slabši angleščini. In ko te ne razumejo več oz. ne razumejo kaj želiš povedati, začnejo govoriti npr. srbsko, ker se znajdejo v stiski. To sem opazila pri veliko ljudeh, saj sem delala na bencinskem servisu in sem imela veliko izkušenj s takšnimi ljudmi.
b) Ali ste kdaj občutili sram, da govorite določen jezik oziroma prihajate iz določene jezikovne skupine? Kako ste se počutili?
Ne, srama pri uporabi slovenščine nisem nikoli občutila, saj se počutim ponosno, da sem Slovenka in da znam govoriti takšen jezik. Sem pa občutila sram pri govoru angleščine. Namreč nimam se za dobro govorko v angleškem jeziku in se ne počutim samozavestno, ko se moram z nekom pogovarjati v angleščini. Ob pogovoru sem se počutila tesnobno, zardela sem in v tistem trenutku pozabila vse besede v angleščini, ki sem jih želela uporabit. S časom se je ta strah zmanjšal, ampak še vedno je in še vedno raje vidim, da nekdo drugi govori v angleščini kot jaz.
c) Ali ste kdaj doživeli, da so nekoga v vaši prisotnosti izzivali/sramotili/se norčevali zaradi njegove/njene jezikovne in kulturne pripadnosti? Kaj ste storili?
Da, to se je dogajalo na šoli, kjer sem bila na praksi. In sicer učenci so se norčevali iz deklice, ki je prišla iz Srbije. Norčevali so se iz njenega jezika in njenih navad v kulturi. Takrat sva z mentorici postopili tako, da smo veliko razrednih ur in tudi učnih ur namenili temu, da smo se pogovorili zakaj takšna vrsta nasilja in v redu, individualno sva se pogovorili z deklico in ostalimi učenci. Potem pa sva tudi začeli v ure vnašati znanje srbskega jezika in navad – npr. kako se reče kuhinja po srbsko (primer za slovenščino), kako oni štejejo (matematika), kakšne praznike imajo (spoznavanje okolja) …
d) V prejšnjem poglavju (Posledice izumrtja jezikov in ideja enega svetovnega jezika) ponovno preberite misli, ki so jih delili sodelujoči v BBC-jevem projektu o jezikih. Kako pa se vi počutite, ko govorite jezik in/ali narečje svoje skupnosti? Kratko izrazite svoja občutja.
Z misli, ki so navedene v poglavju se lahko poistovetim. Sama bi dodala, da ko govorim v narečju, čutim mir, se poistovetim in se počutim varno. Velikokrat se zavedam oz. imam občutek, da če ne uporabim svojega jezika oz. narečja, da se ne morem čustveno dovolj dobro izraziti in imam občutek, da to kar govorim ni prišlo iz mene. Zato velikokrat, ko imamo na fakulteti kakšne diskusije, govorim kar v narečju (če mi profesorice to pustijo).