Kaj za vas pomeni dvojezičnost? Pa večjezičnost oziroma raznojezičnost? Ali bi zase rekli, da ste dvo- ali več-/raznojezični? Zakaj (ne)?
Zame pomeni dvojezičnost to, da imam znanje dveh jezikov v tolikšni meri, da se lahko z osebo pogovarjam o vsakdanjih temah in da tudi razumem jezik, ki ga neka oseba govori.
Večjezičnost je zame to, da oseba govori in razume več jezikov v tolikšni meri, da se lahko z nekom sproščeno pogovarja. Prav tako se ob temu spomnim tudi na kraje, kjer je več različnih uradnih jezikov.
Raznojezičnost pa bi definirala kot aktivno znanje več jezikov, ki jih oseba govori in razume zelo dobro, kljub temu da ni ves čas »aktivno«/na vsakdanji ravni povezana s tem jezikom.
Zase bi rekla da sem večjezična. Menim, da se lahko tekoče sporazumevam (poleg slovenščine, ki je moj materni jezik) v hrvaščini in angleščini. Angleščina mi še vedno dela nekaj težav, ampak mislim, da se lahko sporazumevam z osebo v tolikšni meri, da razume, kaj ji želim povedati. Poleg teh dveh jezikov imam tudi nekaj znanja drugih jezikov (italijanščina, španščina), ampak menim, da se v teh jezikih ne zmorem tekoče sporazumevati. Namreč ne poznam jezika tako dobro – poznam le nekaj osnov.